Odgovor Ministrstva za notranje zadeve:
Pojasnjujemo, da prijavno in odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ureja Zakon o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 52/2016, v nadaljevanju: ZPPreb-1). Le-ta določa, da mora posameznik prijaviti stalno oziroma začasno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno oziroma začasno prebiva. V kolikor svoje prijavne obveznosti ne izpolni, se ga lahko kaznuje z globo za prekršek v višini 200 do 600 EUR. Dodatno pojasnjujemo, da ob prijavi (novega) prebivališča ni potrebno odjaviti naslova že prijavljenega prebivališča, saj se naslov, ki ga posameznik prijavlja, vnese v register stalnega prebivalstva in šteje kot odjava predhodnega naslova.
Lastnik skladno z določbami ZPPreb-1 ne more odjaviti osebe, ki ima prijavljeno prebivališče na naslovu njegove nepremičnine, četudi oseba na naslovu ne prebiva več, lahko pa na upravni enoti poda predlog za ugotavljanje stalnega/začasnega prebivališča te osebe. Predlog se lahko poda pisno ali ustno na zapisnik pri upravni enoti, na območju katere ima posameznik prijavljeno prebivališče.
Postopek ugotavljanja prebivališča upravna enota vodi po uradni dolžnosti, v njem pa ugotavlja, kje posameznik dejansko stalno oziroma začasno prebiva oziroma ugotavlja naslov njegovega dejanskega prebivališča. Pristojna upravna enota mora ugotoviti resnično dejansko stanje, z dokončno odločbo pa lahko posamezniku prijavi prebivališče na naslov, kjer dejansko prebiva. Če upravna enota v postopku ugotovi, da se je posameznik odselil z območja Republike Slovenije, posamezniku odjavi prebivališče in v register stalnega prebivalstva vpiše naslov v tujini, če je upravni enoti znan, oziroma državo, v katero se je odselil. Če pa ne more ugotoviti, kje posameznik stalno oziroma začasno prebiva, in mu v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča tudi ne more določiti zakonskega prebivališča (prijava na naslov občine oziroma centra za socialno delo), posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava prebivališča.
Pojasnjujemo, da postopek ugotavljanja prebivališča predstavlja zakonski korektiv pri opustitvi prijavne obveznosti posameznika, saj je posameznik, kot že obrazloženo, dolžan prijaviti prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslovu, odjava, ki bi jo lahko za drugo osebo brez njenega pooblastila izvedel lastnik, najemodajalec ali druga oseba, pa je tako v nasprotju z veljavno zakonodajo. Navedena ureditev izhaja iz namena preprečevanja morebitnih zlorab pri odjavi stalnega prebivališča, saj bi lahko prišlo do situacij, ko bi npr. najemodajalec najemniku, ki je ob prijavi prebivališča izkazal pravico do prebivanja na naslovu (najemna pogodba, soglasje lastnika itd), samovoljno odjavil prebivališče, najemnik pa bi na naslovu še vedno prebival, kljub temu, da bi lastnik predložil »dokazilo o njegovi izselitvi«. V postopkih ugotavljanja prebivališča pa se tako ugotavlja in registrira dejansko stanje (na podlagi izjav stranke same, lastnika in drugih prič v postopku), s tem pa se zagotavlja tudi točnost podatkov v registru stalnega prebivalstva, kar terja javni interes.
Odjava prebivališča
Pobuda
Podjetje ali fizična oseba odda stanovanje v najem in privoli, da se najemnik prijavi na tem naslovu. Pri izselitvi iz stanovanja pa le-tega ni možno odjaviti. Postopek je pa takšen, da se lahko samo ta oseba odjavi sama. Zato prihaja do tega, da še mogoče izvršbe prihajajo na ta naslov in prihaja do tega, da se ta človek enostavno izgubi. Menim, da bi lastnik z dokazilom, da se je stranka izselila lahko podala na Upravno enoto odjavo, bivšemu najemniku pa bi tako ostalo samo stalno prebivališče, oz. nova prijava.