Odgovor Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje:
Zavod si že dlje časa prizadeva, da bi bilo čim več podatkov, potrebnih za preverjanje upravičenosti do nadaljnjega izplačila pokojninskih prejemkov, pridobljeno preko elektronske izmenjave podatkov; glede preverjanja statusa doživetja se s tem namenom povezuje s tujimi nosilci zavarovanja. Na ta način zavod strankam zmanjšuje administrativna bremena, ki jih določajo zakonske podlage za izplačilo pokojninskih prejemkov. Z vzpostavitvijo elektronskih izmenjav podatkov se znižujejo tudi stroški na strani zavoda, ki sicer nastanejo tako ob posredovanju in obdelavi vrnjenih papirnatih obrazcev „Potrdilo o živetju” kot tudi ob nepravočasno prejetem podatku o smrti uživalca in nastali terjatvi, kot posledica preveč izplačanih pokojninskih prejemkov. Kot že sami navajate, je bilo za izvajanje elektronske izmenjave podatkov o smrti med nosilci zavarovanj različnih držav najprej potrebno vzpostaviti zakonsko podlago (96. člen ZMEPIZ-1). Naj pa dodatno pojasnimo, da pogoj za izvajanje elektronske izmenjave podatkov o smrti ni zgolj dogovor kot dvostranska zaveza med zavodom in tujim nosilcem zavarovanja, ki opredeljuje med drugim pogoje elektronske izmenjave podatkov, podlage, zaščito osebnih podatkov, in dogovor o tehnični izvedbi dogovora (t. im. tehnični protokol), temveč tudi predhodna pridobitev podatkov o enoznačnem identifikatorju, veljavnem v drugi državi, za vsakega uživalca s prebivališčem v tujini, da je nedvoumna identifikacija podatkov za isto osebo med pogodbenima partnericama sploh omogočena. Omenjene identifikatorje je vsak zavod oz. nosilec zavarovanja dolžan pridobiti od uživalcev pokojnin.
I.
Zavod ima tovrstne dogovore in tehnične protokole podpisane z vsemi državami z območja nekdanje SFRJ in sicer s/z:
- Hrvatskim zavodom za mirovinsko osiguranje (HZMO): dogovor je bil podpisan v decembru 2013. Mesečna kontrola doživetja se izvaja od marca 2014 dalje, posledično je bilo v mesecu avgustu 2018 v elektronsko izmenjavo podatkov vključenih 30.385 uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Hrvaški in 9.092 uživalcev hrvaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
- Fondom penzijskog i invalidskog osiguranja Crne gore (Fond PIO): dogovor je bil podpisan v oktobru 2014. Mesečna kontrola doživetja se izvaja od junija 2015 dalje, posledično je bilo v mesecu avgustu 2018 v elektronsko izmenjavo podatkov vključenih 535 uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Črni gori in 303 uživalci črnogorskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
- Fondom za penziskoto i invalidskoto osiguruvanje na Makedonija (FPIOM): dogovor je bil podpisan v marcu 2015, vendar dogovor v praksi še ni zaživel zaradi trenutno še ne ustrezne tehnične podpore na makedonski strani. Potencialnih uživalcev za izmenjavo podatkov je 1.595 na slovenski in 319 na makedonski strani.
- Fondom za penzijsko i invalidsko osiguranje Republike Srpske (Fond PIO RS): dogovor je bil podpisan v marcu 2015. Mesečna kontrola doživetja se izvaja od aprila 2017 dalje, posledično je bilo v mesecu avgustu 2018 v elektronsko izmenjavo podatkov vključenih 9.573 uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Srpski in 794 uživalcev pokojnin, priznanih v Republiki Srpski, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
- Federalnim zavodom za mirovinsko i invalidsko osiguranje Federacije Bosne i Hercegovine (FZMIO BIH): dogovor je bil podpisan v juniju 2016. Mesečna kontrola doživetja se izvaja od februarja 2017 dalje, posledično je bilo v mesecu avgustu 2018 v elektronsko izmenjavo podatkov vključenih 13.667 uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Federaciji BIH in 802 uživalca pokojnin, priznanih v Federaciji BIH, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
- Republičkim fondom za penzijsko i invalidsko osiguranje Republike Srbije (RFPIZ): dogovor je bil podpisan v maju 2015. Mesečna kontrola doživetja se izvaja od aprila 2017 dalje, posledično je bilo v mesecu avgustu 2018 v elektronsko izmenjavo podatkov vključenih 9.898 uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Srbiji in 3.318 uživalcev srbskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Iz navedenega izhaja, da zavod na ta način preverja upravičenje do nadaljnjega izplačevanja slovenskih pokojninskih prejemkov že za 71% vseh uživalcev, ki imajo stalno bivališče izven Republike Slovenije (zavod je v avgustu izvedel 90.238 vseh nakazil nerezidentom; v e-izmenjavo pa je od teh vključenih 64.058 uživalcev). S tem zavod aktivno stremi k odpravi administrativnih ovir za stranke, saj uživalcem pokojninskih prejemkov po vzpostavitvi elektronske izmenjave podatkov o smrti ni več potrebno vsako leto pošiljati izplačevalcu overjenega papirnatega obrazca »Potrdilo o živetju«.
II.
Zavod je januarja 2017 podpisal dogovor o elektronski izmenjavi podatkov tudi z nemškimi nosilci zavarovanja, in sicer z Deutsche Rentenversicherung Bund (Berlin), Deutsche Rentenversicherung Bayern Süd (Landshut) ter Deutsche Rentenversicherung Knappschaft-Bahn-See (Bochum), vendar le-ta v praksi še ni zaživel, saj je trenutno v pripravi še tehnični protokol z Deutsche Post AG Renten Service, ki je pogodbeni izvajalec nemških nosilcev zavarovanja za preverjanje statusa doživetja. Po podatkih za leto 2017 je za izvajanje tovrstne kontrole doživetja 32.084 potencialnih kandidatov; in sicer 10.240 uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Nemčiji in 21.844 uživalcev nemških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Zavod si prizadeva uskladiti in podpisati dogovor o elektronski izmenjavi podatkov tudi z italijanskim nosilcem zavarovanja, kateremu so bile zadnje pripombe na besedilo dogovora posredovane v juniju 2018. Po podatkih za leto 2017 je za izvajanje kontrole doživetja z italijanskim nosilcem 1.134 potencialnih kandidatov, uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Italiji; s podatkom o številu uživalcev italijanskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji pa ne razpolagamo.
Prav tako si zavod prizadeva v smeri vzpostavitve elektronske izmenjave podatkov o smrti z avstrijskimi nosilci zavarovanja, katerim je bila pobuda posredovana v februarju 2018, v juliju 2018 pa zadnja urgenca. Po podatkih za leto 2017 je za izvajanje tovrstne kontrole doživetja 14.993 potencialnih kandidatov; in sicer 3.133 uživalcev slovenskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Avstriji in 11.860 uživalcev avstrijskih pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Potrdilo o živetju pri prejemanju tujih pokojnin
Pobuda
Pozdravljeni,
za nadaljnje prejemanje pokojnine iz Nemčije zahteva Deutsche Rentenversicherung (v nadaljevanju DRV) po pošti od upravičenca (slovenskega državljana), da enkrat letno na upravni enoti (v nadaljevanju UE) potrdi Potrdilo o živetju in ga pošlje nazaj DRV kot dokazilo, da je še živ in upravičen do prejemanja pokojnine. Do tukaj vse v redu. Ker mnogo starostnikov težko hodi oz. so nekateri celo nepokretni, je zanje izredno težko ali celo nemogoče priti na UE. Tudi letos sem za očeta želel sam urediti potrditev navedenega potrdila, a se je tokrat zapletlo:
Težava 1 - Nepoenoteno: Lani sem na drugi UE to lahko uredil brez očeta, le z njegovo osebno izkaznico, letos pa na UE vztrajajo, da hočejo videti očeta osebno. Poenotite prakso!
Težava 2 - Razlikovanje: Nelogično, da UE pri poročanju ZPIZ-u (za domačo pokojnino) ne potrebuje žive prisotnosti upravičenca, za tujino pa ga potrebuje. Če za ZPIZ zadostujejo podatki o živetju iz baze UE, potem res ne vidim razloga, zakaj ti isti podatki ne bi zadostovali tudi za DRV. Ker UE v DRV podatkov o živetju ne pošilja elektronsko, ampak čez potrdilo po upravičencu, naj referent UE enostavno vpogleda v podatke UE in potrdi Potrdilo o živetju ne glede na to, ali je upravičenec osebno prisoten ali ne.
Težava 3 - Nedomoljubnost: UE ima pri potrjevanju za izplačevanje domače pokojnine manj restriktiven pristop kot za tuje pokojnine, kjer zahtevajo osebno prisotnost. To pomeni ali daje videz, da jih bolj skrbi za pokojninska proračunska sredstva Republike Nemčije kot pa za sredstva Republike Slovenije. Zelo žalostno! Prosim, da te težave uredite in v vseh UE omogočite potrjevanje Potrdila o živetju samo na osnovi podatkov UE brez potrebne prisotnosti upravičenca.