Poenostavitev prijave za uporabo avtorskih del na manjših prireditvah

Odgovor Urada za intelektualno lastnino:

Poročanje uporabnikov o uporabi varovanih del je ključno za uspešno kolektivno upravljanje pravic, saj brez podatkov o uporabi del, kolektivne organizacije ne morejo izvajati svojih nalog, ker ne morejo ugotoviti, katera dela so bila dejansko uporabljena, posledično pa ne morejo izdati računa za uporabo varovanih del in pravilno razdeliti zbranih avtorskih honorarjev.

Glede na navedeno ni mogoče slediti predlogu, da društvom za manjše prireditve ne bi bilo potrebno poročati kolektivnim organizacijam o uporabi del, saj bi to povzročilo, da kolektivna organizacija v takšnih primerih ne bi imela podatkov, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog. Prav tako ni mogoče slediti predlogu spremembe Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, saj ga ni sprejel zakonodajalec, ampak Združenje SAZAS (zdaj Združenje SAZAS k.o.).

Celotni odziv:

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad) je prejel pobudo št. 907 za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov. V pobudi je predlagana sprememba Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in posledično tudi Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del tako, da društva za manjše prireditve ne bi bila obvezana oddajati prijav kolektivnim organizacijam. Dalje je navedeno, da je prav tako popolnoma nesmiselno, da morajo tovrstne prijave za uporabo avtorskih del pri pouku in na šolskih prireditvah oddajati tudi šole, pri čemer jim  zakon dopušča možnost, da avtorska dela lahko na izpostavljenih prireditvah uporabijo, šole pa se kljub temu obremenjuje z nepotrebno administracijo.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP; v nadaljnjem besedilu: ZASP) v 15. členu določa, da je  avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Če ni z ZASP drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico.

Avtor lahko upravlja svoje pravice individualno ali kolektivno. Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic ureja Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16; v nadaljnjem besedilu: ZKUASP). Kolektivna organizacija med drugim v okviru svoje dejavnosti dovoljuje in nadzoruje uporabo del iz repertoarja, uporabnikom izdaja račune za uporabo del iz svojega repertoarja, zbira avtorske honorarje in jih izterjuje, dodeljuje zbrane avtorske honorarje upravičenim imetnikom v skladu z vnaprej določenimi pravili o delitvi in izplačilu zbranih avtorskih honorarjev ter izplačuje dodeljene avtorske honorarje upravičenim imetnikom pravic. Kolektivna organizacija lahko svoje naloge izvaja le, če razpolaga s podatki o uporabi del iz svojega repertoarja.

ZKUASP zato v prvem odstavku 48. člena (dolžnost uporabnikov do obveščanja) določa, da morajo uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije v roku in obliki, določenima v tem zakonu ali skupnem sporazumu, poslati kolektivni organizaciji podatke o uporabi avtorskih del iz njenega repertoarja, ki so potrebni za zbiranje in delitev avtorskih honorarjev. Skladno z drugim odstavkom 48. člena ZKUASP morajo prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije v primerih, ko je to potrebno po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po njihovi priobčitvi pa poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del ali, kadar to ni mogoče, druge podatke, potrebne za izračun avtorskega honorarja. Četrti odstavek 48. člena ZKUASP določa, da morajo uporabniki avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije, ki ta dela uporabljajo na podlagi zakona, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno poslati pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi. V določbi 48. člena ZKUASP so določene obveznosti poročanja tudi za druge načine uporabe ali uporabnike oziroma zavezance za plačilo.

Z določbami 48. člena ZKUASP je bila v slovenski pravni red prenesena določba 17. člena Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L št. 84 z dne 20.3.2014, str. 72; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/26/EU), ki določa, da države članice sprejmejo določbe, s katerimi zagotovijo, da uporabniki v dogovorjenem ali vnaprej določenem času in dogovorjeni ali vnaprej določeni obliki organizacijam za kolektivno upravljanje pravic zagotovijo take informacije o uporabi pravic, ki jih zastopa organizacija za kolektivno upravljanje pravic, kot so potrebne za pobiranje prihodkov iz pravic in za razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic.

Poročanje uporabnikov o uporabi varovanih del je ključno za uspešno kolektivno upravljanje pravic, saj brez podatkov o uporabi del, kolektivne organizacije ne morejo izvajati svojih nalog, ker ne morejo ugotoviti, katera dela so bila dejansko uporabljena, posledično pa ne morejo izdati računa za uporabo varovanih del in pravilno razdeliti zbranih avtorskih honorarjev.

Glede na navedeno ni mogoče slediti predlogu, da društvom za manjše prireditve ne bi bilo potrebno poročati kolektivnim organizacijam o uporabi del, saj bi to povzročilo, da kolektivna organizacija v takšnih primerih ne bi imela podatkov, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog. Prav tako ni mogoče slediti predlogu spremembe Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, saj ga ni sprejel zakonodajalec, ampak Združenje SAZAS (zdaj Združenje SAZAS k.o.). Iz zgoraj navedene določbe prvega odstavka 48. člena ZKUASP izhaja, da se kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov lahko v skupnem sporazumu dogovorita o roku in obliki poročanja, ki jima ustrezajo.

V skladu s prvim odstavkom 49. člena ZASP je za namene pouka prosto javno izvajanje in priobčitev javnosti objavljenih del v obliki neposrednega pouka;  javno izvajanje objavljenih del na brezplačnih šolskih slovesnostih pod pogojem, da izvajalci ne prejmejo plačila; ter sekundarno radiodifuzno oddajanje RTV šolskih oddaj. V navedenih primerih je treba navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Če šole uporabijo avtorska dela v okviru te izjeme, jim ni potrebno poročati, če pa uporabijo avtorska dela kako drugače, kot je določeno v 49. členu ZASP, morajo enako kot drugi uporabniki, pridobiti ustrezne pravice za želeno uporabo in o tem poročati kolektivnim organizacijam. To izhaja že iz veljavne ureditve, zato ni potrebna sprememba ZASP ali ZKUASP. Kot že navedeno, se lahko reprezentativno združenje uporabnikov in kolektivna organizacija dogovorita o roku in obliki poročanja o uporabi varovanih del.