Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
V zvezi s posredovanim vprašanjem uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) podaja neobvezna pravna mnenja in pojasnila sistemske narave v zvezi z zakonskimi določbami oziroma določbami izvršilnih predpisov, ki sodijo v delovno področje ministrstva. Sicer pa lahko zakone avtentično razlaga le Državni zbor Republike Slovenije kot zakonodajalec. Za strokovno pomoč in nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo http://www.id.gov.si/, medtem ko konkretne sporne zadeve rešuje pristojno delovno in socialno sodišče.
Glede na navedeno pojasnjujemo, da je novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17; v nadaljnjem besedilu ZPIZ-2) s prehodno določbo 429. člena v veljavi ohranil določbe 101., 102., 103. in 104. člena prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06-UPB4 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-1 in upoštevaje druge določbe zakona, ki ureja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) mora delodajalec delovnemu invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, ki so mu priznane pravice iz invalidskega zavarovanja z dokončno odločbo in s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, ponuditi opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajšim delovnim časom od polnega, razen v primerih, ko mu lahko skladno s 102. členom tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi.
V skladu s 101. členom ZPIZ-1 je drugo delovno mesto, ki je ustrezno delovnemu invalidu, opredeljeno kot delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti in njegovi preostali delovni zmožnosti.Delodajalec mora v skladu z navedenim zakonom opredeliti drugo delovno mesto tako, da to ustreza delavčevemu zdravstvenemu stanju oz. naravi sprememb v zdravstvenem stanju, saj delo na takem delovnem mestu ne sme poslabšati invalidnosti. Z namenom, da bi delodajalec ponudil pogodbo o zaposlitvi za delo na delovnem mestu, ki ustreza stopnji invalidnosti delovnega invalida, lahko tako delodajalec kot tudi zavarovanec zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta (181. člen ZPIZ-2).
V primeru, ko je bila invalidu z dokončno odločbo priznana pravica do dela na drugem delu z omejitvami in s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno, ima delavec do začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na delovnem mestu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela. Novi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US) v slovensko delovno pravo ponovno uvaja institut začasnega čakanja na delo. Pri presoji vprašanja v zvezi z možnostjo uporabe instituta začasnega čakanja na delo v primeru delavca invalida je treba upoštevati njegov namen, ki jasno izhaja iz določbe 138. člena ZDR-1. V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da v kolikor delodajalec začasno ne more zagotavljati dela delavcem, lahko delavca z namenom ohranitve zaposlitve napoti na čakanje na delo doma najdalj za šest mesecev v posameznem koledarskem letu. Glede na navedeno menimo, da institut začasnega čakanja na delo doma delodajalec v primeru delovnih invalidov kot posebej varovanih kategorij delavcev lahko uporabi dotlej, dokler delodajalec ne začne samega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Napotitev na čakanje na delo mora biti pisna, lahko pa se pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. V času čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.
Od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega se delovnemu invalidu izplačuje delno nadomestilo v skladu s 122. členom ZPIZ-2 vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Za začetek dela s krajšim delovnim časom od polnega šteje dan nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, na delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnost, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
Glede na zgoraj zapisano torej pojasnjujemo, da je za izvršitev odločbe o invalidnosti II. in III. kategorije potrebno, da je odločba dokončna in ne pravnomočna. Potrebno torej je, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izdal odločbo tudi na drugi stopnji, če je bilo zoper odločbo na prvi stopnji podana pritožba. Po tem času je pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije dolžan zagotavljati delodajalec, pri katerem ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V kolikor delodajalec nima mesta, na katerega bi razporedil invalida v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, ki jo določa odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pa mu je dolžan plačevati nadomestilo plače.
Če delodajalec v skladu s prvimi petimi odstavki 101. člena ZPIZ-1 zavarovancu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagi invalidnosti, je to skladno s predpisi o delovnih razmerjih razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani zavarovanca, delodajalec pa mu je dolžan izplačati odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
4 urni delovnik zaradi invalidnosti
Pobuda
Pozdravljeni, moja mama je s 15. 1. prejela odločbo, ki še ni pravnomočna, da je invalidka 3. kategorije, kar pomeni, da se ji prizna delo za 4 ure (4 ure krije SPIZ, 4 ure delodajalec) in da se jo premesti na lažje delovno mesto. Delodajalec se je na to pritožil, da nimajo drugega, lažjega, delovnega mesta za njo. SPIZ je pritožbo zavrnil. Naj omenim, da zaradi narave dela (težko fizično delo), ni delala polni delovni čas že pred prispelo odločbo, čeprav je zaposlena za polni delovni čas. Zdravnik pravi, da nima več podlage, da bi ji lahko podaljševal 4 urno delo in da bo morala do pravnomočnosti odločbe delati 8 ur. A je to res in kako je to sploh mogoče? Dela še vedno na isto težkem delovnem mestu, odločbo pa lahko tudi čakamo do nekaj mesecev, kar pomeni, da če gre delat za 8 ur, se ji lahko stanje poslabša. Kaj lahko storimo? Hvala za odgovor.