Odgovor Ministrstva za infrastrukturo:
Ministrstvo za infrastrukturo pobude za spremembo ustaljenega postopka podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja ne podpira.
Obrazložitev:
Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17, v nadaljevanju: ZMV-1) v 31. členu določa, da se za registrirano vozilo izda prometno dovoljenje in predpisano število registrskih tablic. Navedena določba glede izdaje prometnega dovoljenja prenaša zahtevo evropske Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L št. 138 z dne 1. 6. 1999, str. 57), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/46/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2014, str. 129), ki v prvem odstavku 3. člena določa, da države članice izdajo potrdilo o registraciji vozila za vozila, ki morajo po njihovi nacionalni zakonodaji biti registrirana.
V Republiki Sloveniji so pogoji za registracijo določeni v 30. členu navedenega zakona, prometno dovoljenje pa se v skladu s 32. členom zakona izda oziroma podaljša njegova veljavnost za čas:
- veljavnosti tehničnega pregleda in
- za katerega je sklenjeno obvezno zavarovanje in
- ko je poravnana obveznost plačila letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.
Izpolnjevanje pogojev mora biti izpolnjeno kumulativno, kar preverja registracijska organizacija.
Postopek registracije vozila ali podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja se prične na osnovi vloge stranke (lastnik/uporabnik vozila) in se obravnava v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Za nova osebna vozila je določeno, da morajo opraviti prvi tehnični pregled po štirih letih od prve registracije. Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) že danes omogoča, da lastnik vozila ob prvi registraciji vozila uredi veljavnost prometnega dovoljenja za štiri leta, ker v tem obdobju ni treba opraviti tehničnega pregleda vozila. Navedeno seveda velja, če sta izpolnjena tudi druga dva pogoja, to je, da je tudi zavarovalna polica veljavna za obdobje štirih let in tudi plačana letna dajatev za štiri leta. V takem primeru lastniku vozila ni treba opravljati vmesnih podaljšanj veljavnosti prometnega dovoljenja (običajno enoletnih), saj je to veljavno za štiri leta.
Veljavno prometno dovoljenje je eden od pogojev za udeležbo vozila v cestnem prometu. Navedeno velja tako na območju Republike Slovenije kot v mednarodnem prometu, kar je zahtevano z Dunajsko konvencijo o cestnem prometu. Prometno dovoljenje v mednarodnem prometu je torej obvezno, teoretično pa bi bila možna sprememba glede zahtevanega prometnega dovoljenja samo za udeležbo vozila v cestnem prometu v Republiki Sloveniji.
Ob upoštevanju predhodno navedenega bi pobuda za spremembo postopka podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja osebnega vozila do četrtega leta starosti povzročila:
1. spremembo sistema plačil letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu;
2. spremembo sistemov za prenos podatkov o sklenjenih zavarovalnih policah in njihova kontrola;
3. uvedbo sistemov za nadzorne organe, da lahko neposredno ob kontroli prometa pregledujejo podatke o vozilih;
4. spremembo sistema, ki podpira delovanje evidence registriranih vozil;
5. spremembo načina obravnavanja prometnih nesreč.
V nadaljevanju podajamo podrobnejšo obrazložitev posledic.
1. Sprememba sistema plačil letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu
Eden od pogojev za registracijo vozila oziroma podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja je tudi plačilo letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu. Sistem plačil letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu deluje na način, da mora biti letna dajatev plačana v enkratnem znesku pred registracijo vozila oziroma podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja. Letno dajatev se lahko plača neposredno pri registracijski organizaciji ali pa neposredno na vplačilni račun, določen s predpisi o načinu plačevanja obveznih dajatev. Izvedeno plačilo v ustreznem znesku pred navedenima postopkoma preveri registracijska organizacija. Vsa vplačila in vračila se evidentirajo v sistemu MRVL, ki podpira delovanje evidence registriranih vozil. Navedeno pomeni, da lastnik/uporabnik vozila plača letno dajatev brez kakršnihkoli pozivov države oziroma nadzornih organov, zato v tem delu tudi ni nobenih stroškov države zaradi npr. tiskanja plačilnih nalogov, pošiljanja plačilnih nalogov, izterjave neplačanih dolgov….
Prihodki od letne dajatve so prihodek proračuna Republike Slovenje, kot namenska sredstva za izvedbo investicij in vzdrževanje javne prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji.
Samodejno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja bi povzročilo, da se opisani sistem letne dajatve spremeni na način, da Republika Slovenija uvede nov sistem, ki bo lastnikom/uporabnikom vozil pošiljala obračune in položnice za plačilo letne dajatve na naslove prebivališč oziroma sedežev. Sistem bi moral kontrolirati pravočasna plačila in v primeru neplačila podajati predloge za izvršbo. Navedenemu bi sledila še izvršba. Pričakovati bi bilo, da bi se ustrezna plačila letne dajatve zmanjšala, kar bi ogrozilo sistem financiranja investicij in vzdrževanja javne prometne infrastrukture, ogromne stroške pa bi povzročila še uvedba in vzdrževanje novega sistema za letno dajatev. Vsekakor pa bi sprememba povzročila tudi nove kadrovske potrebe za vodenje teh postopkov.
2. Sprememba sistemov za prenos podatkov o sklenjenih zavarovalnih policah in njihova kontrola
Eden od pogojev za registracijo vozila oziroma podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja je tudi dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Navedeno dokazilo je treba predložiti registracijski organizaciji. Zavarovalnice še nimajo skupne baze navedenih dokazil, iz katere bi sistem MRVL pridobival podatke o sklenjenih zavarovanjih in tako kontroliral izpolnjevanje tega pogoja za registracijo vozil ali podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja. Predložitev tega dokazila je tako do nadaljnjega obvezna.
3. Uvedba sistemov za nadzorne organe, da lahko neposredno ob kontroli prometa pregledujejo podatke o vozilih
Nadzorni organi (razni inšpektorati, Policija, Finančni urad Republike Slovenije) še nimajo vzpostavljenih sistemov, ki bi omogočali kontrolo cestnega prometa z neposrednim vpogledovanjem ali neposrednim pridobivanjem podatkov iz sistema MRVL, ki podpira delovanje evidence registriranih vozil. Veljavno prometno dovoljenje v obliki javne listine je tako obvezen dokument za udeležbo vozila v cestnem prometu.
Samodejno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja bi povzročilo, da se vzpostavi sistem ali sistemi za prenos podatkov iz evidence registriranih vozil neposredno do nadzornih organov, ki izvajajo kontrolo cestnega prometa na mestu samem. Ker gre v tem primeru tudi za posredovanje osebnih podatkov, bi moral biti tak sistem dodatno informacijsko varovan. Vzpostavitev takega sistema bi povzročila ogromne stroške in dodatne kadrovske posledice za vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje tega sistema.
4. Sprememba sistema, ki podpira delovanje evidence registriranih vozil
Sistem MRVL deluje na način, kot je danes določen z zakonodajo, kar pomeni, da bi samodejno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja povzročilo spremembe v delovanju MRVL za pridobivanje, shranjevanje, obdelavo in kontrolo novih podatkov ter distribucijo teh podatkov nadzornim organom. Take spremembe povzročijo nadgradnjo sistema in finančne posledice, za katere pa Ministrstvo za infrastrukturo nima zagotovljenih sredstev.
5. Spremembo načina obravnavanja prometnih nesreč
Podajamo še pojasnilo Policije, da vsi policisti pri svojem delu nimajo ustrezne opreme s katero bi lahko preverili veljavnost prometnega dovoljenja in ostale podatke iz te listine. Zato bi bilo veliko več preverjanj preko radijskih postaj, to pa bi bila dodatna obremenitev za dežurne policiste in Operativno komunikacijske centre. Policija je tudi opozorila, da se v prometnih nesrečah I. kategorije lahko udeleženci med seboj dogovorijo in izmenjajo podatke, brez sodelovanja Policije. Podatke si tako izmenjajo iz prometnega in vozniškega dovoljenja. V primeru elektronskega prometnega dovoljenja bi lahko udeleženec dal druge ali napačne podatke (uporaba registrskih tablic na drugem vozilu, ukradene registrske tablice...), to pa bi dodatno otežilo povrnitev škode oškodovancem.
Nenazadnje pa bi sprememba imela vpliv tudi na sam potek postopka, ki se sedaj vodi v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Izpostavljamo pa še, da se v Republiki Sloveniji ne obnavlja prometno dovoljenje, kot je zapisno v pobudi ampak se podaljšuje njegova veljavnost.
Glede na navedeno Ministrstvo za infrastrukturo podane pobude ne podpira.
Poenostavitve pri podaljševanju veljavnosti prometnih dovoljenj
Pobuda
Vsakoletno podaljševanje veljavnosti prometnih dovoljenj, kot ga imamo urejenega trenutno v Sloveniji (z osebnim obiskom in žigom ali novim dovoljenjem po pošti via euprava), je nepotrebno in od državljanov pobere cca 1,5M € letno.
Konec leta 2016 je bilo v Sloveniji registriranih okoli 1.097.000 osebnih avtomobilov.
90.000 novo registriranih (65.000 novih, 25.000 uvoženih)
Osebni avtomobili po starostnih razredih
11 % = 120.000 = 1-2 leti
15 % = 165.000 = 3-5 let
--> 10 % = 110.000 = 3-4 leta
--> 5 % = 55.000 = 5 let
120.000 + 110.000 – 90.000 = 140.000 (1-4 leta, brez novih)
18 % = 197.000 = 6-8 let --> 99.000 (4-8 let, vsako drugo leto)
239.000 vozil vsako leto »brez potrebe«
240.000 x 6 € = 1,5M€ + čas
Predlagam poenostavitve na tem področju. Nemčija, Nizozemska in Švedska imajo to lepo urejeno.
Nizozemska je leta 1. 1. 2014 uvedla prometna dovoljenja v obliki plastičnih kartic, ki so velikosti kreditne kartice. Kartica ima tudi čip, ki vsebuje podrobnejše informacije o vozilu. Ta kartica je poleg vozniškega dovoljenja edino, kar je potrebno imeti pri sebi, ko uporabljamo vozilo.
Ob prvi registraciji vozila oz. ob nakupu rabljenega vozila prejmemo to prometno dovoljenje, ki se nato ne spreminja dokler se ne zamenja lastništvo vozila ali pa se vozilo bistveno ne spremeni (nova homologacija).
Prometnega dovoljenja ni potrebno obnavljati vsako leto. Lastnik vozila mora zgolj opraviti tehnični pregled (če je potrebno) in plačati nadomestilo za uporabo cest. Nadomestilo se plačuje za vsa registrirana vozila in se lahko plača letno, tromesečno ali mesečno. Če lastnik preneha plačevati, dobi obvestilo s strani RDW (Rijksdienst voor het Wegverkeer).
Na Švedskem je registracijski dokument (registration certificate) sestavljen iz dveh dokumentov. Na prvem so zapisani tehnični podatki o vozilu, na drugem pa podatki o lastniku vozila.
Ta dokument je poleg vozniškega dovoljenja edino, kar je potrebno imeti pri sebi, ko uporabljamo vozilo. Ob prvi registraciji vozila oz. ob nakupu rabljenega vozila prejmemo ta dva dokumenta, ki se nato ne spreminjata dokler se ne zamenja lastništvo vozila ali pa se vozilo bistveno spremeni (nova homologacija). Švedska nima klasičnega prometnega dovoljenja, ki bi ga bilo potrebno vsako leto obnavljati. Lastnik vozila mora zgolj opraviti tehnični pregled (če je potrebno) in plačati nadomestilo za uporabo cest. Nadomestilo se plačuje njihovi agenciji za transport (Swedish Transport Agency).
V Nemčiji z avtom dobiš prometno dovoljenje (zulassungsbescheinigung), ki je podobne oblike kot naše (ni kartica), ga pa ni potrebno nikoli podaljševati. Nadomestilo za uporabo cest (letni »subscription« cca 150 €) kar direktno trgajo z računa. Nobene vloge, nobenega postopka. Avtomatizem.
Zavarovanje pa imajo v Nemčiji poenoteno na 1.1. v letu, vse zavarovalnice. Tako je prvo leto imel zavarovanje do 1.1. potem je podaljšal zavarovanje za eno leto in tako naprej.