Odgovor Ministrstva za okolje in prostor:
Obstoječi Zakon o prostorskem načrtovanju zahteva izdajo mnenj nosilcev urejanja prostora v samem postopku sprejemanja prostorskega akta, nato pa so potrebna soglasja posameznih soglasjedajalcev (ki so lahko isti, kot nosilci urejanja prostora) tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede na posebne zakone (npr. Zakon o vodah, Zakon o varstvu kulturne dediščine). Gradbeni zakon, ki že velja, uporabljati pa se bo začel 1. 6. 2018, pa omogoča, da mnenj (dosedanjih soglasij) ni potrebno predložiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, če se gradnja nahaja na območju prostorskega izvedbenega akta, h kateremu so nosilci urejanja prostora dali pozitivno mnenje in se v njem izrekli, da pridobivanje mnenj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno.
Menimo, da smo na ta način z novo zakonodajo omogočili, da ne pride do nepotrebnega podvajanja. Vendar je to zlasti odvisno od pripravljalcev prostorskega akta, ki mora vedeti za to zakonsko možnost.
Potreba po soglasju sosedov v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je brez pravne podlage. Takšne določbe sicer praviloma vsebujejo prostorski akti, vendar zakon tega ne zahteva in tudi priporočila ministrstva ne gredo v tej smeri. Če pa prostorski akt zahteva soglasje sosedov, ga je potrebno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predložiti, sicer gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati. Ni pričakovati, da bi se lahko postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodil kot skrajšan, če je potrebno znotraj tega postopka počakati na odmero komunalnega prispevka, ki ga odmeri občina, in je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, in odmeriti odškodnino za spremembo namembnosti. Dejansko gre na ta način za dva upravna postopka znotraj glavnega upravnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. Zakon o graditvi objektov sicer omogoča voditi skrajšan ugotovitveni postopek pod določenimi pogoji, ki pa so glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11) neizvedljivi in brezpredmetni. Skrajšani ugotovitveni postopek je postopek brez stranskih udeležencev, glede na sodbo Ustavnega sodišča pa morajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, tudi če gre za območje podrobnega prostroskega načrta, sodelovati stranski udeleženci.
Glede potrebnosti soglasja ARSO menimo, da erozijska območja niso povezana z glavnim tokom reke (Sava), ampak da gre za širše območje, ki ni odvisno zgolj od toka reke.
Zakon o letalstvu predpisuje neodvisno od zakona o graditvi objektov, kdaj je potrebno soglasje zaradi varovanja letalskega prometa. Ta zakon predpisuje izdajo soglasja za novogradnje, zvonik v vasi pa je očitno obstoječ.
Če prostorski akt predpisuje barvo kritine, fasade inp, potem mora imeti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja te podatke, saj je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja skladnost predvidene gradnje (iz projekta) s prostorskim aktom. Upravni organ je dolžan tak prostorski akt upoštevati, za njegovo vsebino pa je odgovorna občina in izdelovalec.
Novi Zakon o urejanju prostora, ki se začne uporabljati 1. 6. 2018, omogoča t.i. lokacijsko preveritev za odstopanja od prostorski izvedbenih pogojev iz prostorskih aktov (sicer pod določenimi pogoji), kamor bi sodili tudi pogoji glede barve fasade in kritine.
Občinski lokacijski (zazidalni) načrt (OLN) in gradbeno dovoljenje (GD) za stanovanjsko hišo znotraj področja
Pobuda
13-let smo "ustvarjali" OLN za 20 stanovanjskih hiš. Pridobljena so bila vsa potrebna soglasja in izvedene prostorske konference zaradi pripomb nosilcev urejanja prostora in z vsemi sosedi - mejaši ter izvedena komasacija zemljišč z brezplačnim 15 % prenosom lastništva vsake parcele v javno dobro za cesto in infrastrukturo pod cesto. Izdano je bilo gradbeno dovoljenje (GD) za infrastrukturo in le-ta je tudi izvedena z občinskimi sredstvi. Prišli smo do pravice do GD za stanovanjske hiše in vsaka hiša mora sedaj preko projektantov zopet iskati vsa soglasja (voda, elektrika, PTT, kabelski operaterji, civilno letalstvo, erozijsko soglasje, kulturna dediščina,…) in na koncu tik pred izdajo GD za enostavni stanovanjski objekt 11100 v izmeri 10,8 x 8,6 m z max višino strehe 9,5 m še soglasje sosedov, ki mejijo na parcelo, kjer se bo gradilo. Po plačilu kom. prispevka in nadom. za spr. nam. zemljišča se končno lahko dobi GD "po hitrem 3-mesečnem postopku".
Zakaj piše v ZGO (člen 60.), da je za gradnjo znotraj organiziranih območij (državni, OPPN) možna izdaja GD po hitrem postopku za enostavne gradnje do 3-nadstropij visoko, ne pa da se vse skupaj ponavlja, kar traja 3-mesece od vloge do izdaje GD?
Kaj pa pomeni hitri postopek za izdajo GD?
GD za infrastrukturo je vsebovalo tudi soglasje ARSO za erozijo (zgornji tok reke Save), a je bilo potrebno za vsako hišo, ki bo stala le 8 – 10 m stran od ceste pridobivati ponovna soglasja od ARSO?
Občinski oddelek za okolje prelaga odgovornost na državo, ARSO pa trdi, da je to predpisala Občina v OPPN, ampak soglasje je potrebno, čeprav je Sava oddaljena cca 5 km in 70 m nižje v dveh kaskadah, najbližji potok pa 3 km in cca 30 m nižje od gradnje. Zanimivo pri tem je še, da za področje dveh ali več parcel (znotraj OLN) ni potrebno soglasje za erozijo, za posamezno parcelo pa je potrebno soglasje ARSO.
Civilno letalstvo mora izdati soglasje za hišo (visoka 9,5 m), medtem ko je v vasi zvonik, ki je visok 70 m, vseh 20 hiš pa je stran od zvonika cca 100 m.
Rad bi vaš odgovor oziroma info, kdo bo to obravnaval in zakaj tega ne bo mogoče spremeniti, ker je to predpisano v zakonu.
In nato še zahteve: vlagatelj naj dopolni vlogo z barvo kritine, fasade,…
Zavedam se, da je ZGO pisan za vse primere in za različne lege novih objektov, vendar pa bi bila na področni UE lahko izvedena kakšna izjema, če so tako nesmiselne, kot so zgoraj navedene.