Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
V zvezi s predlogom, da naj se razlika v fondu ur na letnem nivoju plača kot redna delovna obveznost in ne kot nadurno delo z vidika splošne delovnopravne zakonodaje pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) kot obvezno sestavino pogodbe o zaposlitvi določa tudi določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa.
Pri nadurnem delu gre za delo, ki ga delavec opravlja v skladu s pogodbo o zaposlitvi, le da ga opravlja izven sicer določenega delovnega časa, v času, ki presega polni delovni čas. ZDR-1 določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Delodajalec lahko uvede nadurno delo le v izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih (izhajajo iz prvega odstavka 144. člena ZDR-1). Gre za izjemne primere, ki so v naprej časovno nepredvideni in za katere je nujno, da se delo opravi, ne glede na sicer določeno razporeditev delovnega časa.
Različne oblike gibljivega delovnega časa omogočajo delavcem, da si fleksibilno določijo delovni čas (delovne ure) posameznega dne ali tedna. Število ur lahko variira od dneva do dneva ali od tedna do tedna, delavci pa morajo v določenem (referenčnem) obdobju opraviti določen povprečni delovni čas (polni delovni čas).
Na podlagi ZDR-1 je delavec, ki opravlja nadurno delo, upravičen do plačila dodatka za nadurno delo, ki se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Če se v konkretnem primeru ugotovi, da je delavec delal več kot znaša polni delovni čas, je narava plačila za to delo odvisna od določb predpisov, ki morebiti že določajo naravo tega plačila oziroma od tega, ali gre po vsebini za nadurno delo ali pa za višek ur.
Plačilo "viškov" ur kot nadurno delo
Pobuda
Tehnološko procesi v naših proizvodnih obratih narekujejo 24 urno proizvodnjo, posledično torej izmensko delo. Pri tem se srečujemo po našem mnenju z nekaterimi nesmisli oziroma zakonsko nedorečenostjo, ki poleg slabe volje povzroča tudi dodatne finančne obremenitve našega poslovanja.
Izmensko delo, kjer poteka proizvodnja 24 ur na dan, vse dni v letu je v Sloveniji precej prisotna, nikjer oziroma v nobeni od zakonodaj pa naj si bo to s področja delovnih razmerij do zdravstvene zakonodaje pa ne omenja tega dela.
Štiri izmensko delo, ki se odvija v naših proizvodnjah se odvija po različnih urnikih. Pri razporeditvi delovnega časa upoštevano zakonska določila o 40 urnem delovnem tedniku, predpisanih dnevnih kot tudi tedenskih počitkih. Fondi mesečnih ur so različni od meseca do meseca, razliko v fondu v primerjavi z enoizmenskim delom pa plačujemo kot nadurno delo, za kar menimo, da ni pravično, saj spoštujemo tako dnevno kot tedensko predpisano kvoto ur in seveda vse že omenjene zakonsko predpisane počitke. Gre za naravo dela, ki ga terja tehnološki proces in ne za nadurno delo.
Predlog: V procesni industriji, kjer se proizvodnja odvija 24 ur na dan, 365 dni na leto in kjer delodajalci spoštujejo tako zakonska določila o 40 urnem delovnem tednu, kot zakonsko določene počitke se razlika v fondu ur na letnem nivoju plača kot redna delovna obveznost in ne kot nadurno delo.