Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti menimo, da Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05) (v nadaljnjem besedilu: uredba) v petem odstavku 4. člena jasno določa, da mora pred začetkom dela na gradbišču naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi. Ena izmed drugih zahtev (prvi odstavek 4. člena uredbe) za naročnika oziroma nadzornika projekta je tudi imenovanje koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta (poleg imenovanja koordinatorja za varnost in zdravje pri delu v v izvajalni fazi projekta), če dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev. Koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s prilogo V, s katerim so določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati tudi posebne ukrepe glede del, ki spadajo v eno ali več kategorij priloge II uredbe. Koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta izdela ali zagotovi varnostni načrt, kar pa v skladu z 9. členom uredbe ne odvezuje naročnika ali nadzornika projekta obveznosti, ki jih imata pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču.
Za izdelavo varnostnega načrta je torej v prvi vrsti odgovoren naročnik ali nadzornik projekta, v njegovem imenu pa ga izdela ali zagotovi koordinator za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta, če dela izvajajo dva ali več izvajalcev, oziroma naročnik ali nadzornik projekta sam, če gre za enega izvajalca. Naročnik ali nadzornik projekta svojih obveznosti glede na 9. člen uredbe ne moreta prenesti na izvajalca del.
Z globo, ki je določena v 16. členu uredbe, se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, ki kot naročnik ali nadzornik projekta:
a) ne imenuje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu, kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev (prvi odstavek 4. člena);
b) ne imenuje koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu posebej za fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta (drugi odstavek 4. člena);
c) pred začetkom dela na gradbišču ne zagotovi, da se izdela varnostni načrt (šesti odstavek 4. člena).
Nadzorstvo nad izvajanjem uredbe v skladu s 15. členom uredbe opravlja inšpekcija za delo.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor:
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 67/10 – ZRud-1A in 20/11 – odl. US, 57/12, 10/13- ZDavNepr, 110/13 in 19/15 - v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) v 79. členu ureja vprašanje gradnje v lastni režiji in sicer določa, da lahko posameznik ali društvo v lastni režiji gradi enostavni objekt, lahko pa tudi manj zahtevni objekt, vendar samo pod pogojem:
1. da je to največ enonadstropen objekt z največ eno kletjo in z možno mansardo nad nadstropjem,
2. da je takšen objekt enostanovanjska stavba za lastne potrebe, kmetijska stavba, namenjena za potrebe družinske kmetije, planinski dom, gasilski dom ali druga manjša stavba, namenjena opravljanju društvene dejavnosti,
3. da njena uporabna površina skupaj z mansardo ne presega 250,00 m2 koristne površine in
4. da je zagotovljen gradbeni nadzor po določbah tega zakona.
V 79. členu ZGO-1 je določeno tudi, da gasilsko ali planinsko društvo v svoji režiji oziroma s člansko pomočjo gradi gasilski oziroma planinski dom tudi, če njegova koristna površina presega 250,00 m2, vendar največ do 350,00 m2 koristne površine.
Trenutno je zaključena medresorska in javna obravnava osnutka Gradbenega zakona, ki naj bi v celoti na novo uredil področje graditve. Po tem osnutku gradnja v lastni režiji ni prepovedana. Prav tako v zvezi s tem tudi niso predvideni kakršnikoli inšpekcijski ukrepi ali prekrški. Cilj zakona je, da se v vseh primerih gradenj zagotovi kvalificirana izdelava projektne dokumentacije in kvalificiran nadzor nad izvajanjem gradnje. Pomemben člen pri gradnji je nadzorni inženir, katerega imenovanje je vedno obvezno, ki koordinira in usmerja izvajalca in opozarja na neizpolnjevanje zakonsko predpisanih zahtev. V primeru, da inšpektor ugotovi, da se gradnja izvaja brez imenovanja nadzornega inženirja, je dolžan ukrepati. Obveznost zagotovitve kvalificiranega izvajalca za izvedbo gradnje pa ni regulirana. Bistveno pri izvajanju gradnje je, da se zagotovi izpolnjevanje predpisanih zahtev, kar pomeni, da te obveznosti v primeru gradnje v lastni režiji prevzema izvajalec gradnje v lastni režiji. Kljub temu, da se pri gradnji v lastni režiji izvaja gradnja za lastne potrebe, je že zaradi odgovornosti v primeru morebitnih nesreč pri delu in odgovornosti zaradi morebitne škode, ki lahko nastane mimoidočim, prometu ali na sosednjih objektih, smiselno zavarovanje odgovornosti. Izvajalec gradnje v lastni režiji tvega tudi morebitne inšpekcijske ukrepe iz naslova kršitev obveznosti izvajalca po gradbenem zakonu in po drugih področnih zakonih (varstvo pri delu in podobno). Kljub temu, da gradnja v lastni režiji ni prepovedana in da predstavlja način gradnje, ki omogoča nižje stroške gradnje, se zaradi velike odgovornosti, ki jo s takšnim načinom gradnje prevzema investitor, priporoča najem kvalificiranega izvajalca.
Glede dokazila o zanesljivosti v osnutku zakona niso predvidene bistvene spremembe. Še vedno bo dolžnost izvajalca in nadzornika, da takšno dokazilo podpišeta. Menimo, da je takšna rešitev, ki se je kot dobra pokazala tudi v praksi, primerna, saj sta izvajalec in nadzornik ves čas prisotna na gradbišču in sta seznanjena s potekom gradnje in materiali, ki so bili uporabljeni pri gradnji. Po našem mnenju sploh ne gre za administrativno delo. Stvar dogovora med investitorjem in drugimi udeleženci pri gradnji pa je, kdo bo dokazilo pripravil.
Načrt varnosti
Pobuda
Pozdravljeni.
Prosimo za pojasnila kakšne so spremembe na spodaj izpostavljenem področju.
Tudi mi lahko povemo popolnoma isto kot je že bilo v eni izmed pobud na STOP birokraciji. Načrt varnosti smo v 13 letih delovanja v gradbeništvu letos videli prvič. V tem času smo imeli 650 investitorjev, od teh je letos prvi pripravil načrt varnosti in še tega smo na to opozorili, ker je šlo za industrijski objekt. Načrt varnosti seveda ni bil usklajen z našim strojnim parkom in je vseboval kar neke druge stroje, ki jih nimamo, vendar se v to nismo spuščali. Veliko premalo se nadzoruje in kaznuje investitorje in nadzornike, ki so dolžni delati s papirji in tudi izpolnjevati zakonodajo, ki je ne. In razlog zato je, ker smo izvajalci boljši molzni stroj za kazni. Izvajalci delamo na terenu in ne prekladamo papirjev, upoštevajte že enkrat to pri pisanju raznih pravilnikov. Sploh pa kaznujte vse enako za enak prekršek, ne pa največ d.o.o-je, pol majn s.p- je in nekaj simboličnega za fizične osebe.
Delo v lastni režiji
Delo v lastni režiji v tej državi poteka tako, da investitor plača vsaj enega mojstra ali še par drugih poceni Makedoncev ali pa kolegov, ne pa da to poteka brezplačno. Samo računov se ne izda, ker vsa zadeva lastne izvedbe je cenejša izvedba za investitorja. 99% ljudi nekoga najame, ker sami ne znajo tega izvest. Seveda, od najetih za delo v lastni režiji nima nihče obrtnega dovoljenja, ne gradbenega zavarovanja, ne zdravniškega pregleda, ne varnosti pri delu. Niti stroji niso pregledani, niti nobenih prispevkov ni, niti gradbišče ni zavarovano. To smo izpostavili že lani v Zrečah, pa je predstavnikom ministrstva malo mar za izvajalce, ki jih postavlja v povsem neenakopraven položaj. Če bi bili pametni, bi v nov zakon dali da mora imeti lastna režija pogodbo z vsaj 1 osebo, ki izpolnjuje zakonske zahteve za izvajalca ali odgovornega vodjo posameznih del, ne pa za nadzornika. S tem bi tudi pospešili, da bi folk, ki teh papirjev nima, jih pridobil in uredil. Investitor pa bi imel kvalitetnega izvajalca. Nadzornik je pri lastni izvedbi popolnoma nepotreben, ker ljudje rabijo mojstra za delat, ne pa za papirje gledat. In mojstra bodo tudi najeli, samo da bo to na črno namesto legalno. Nadzornika pa ne najemajo še ko dela izvaja izvajalec legalno, ker predstavlja nepotreben strošek par tisoč evrov, kar tudi realno je. To vam povemo iz izkušenj. Poleg tega tudi ni pošteno da mora izvajalec pripraviti vso dokumentacijo za dokazilo o zanesljivosti, kar se rabi večinoma za neke industrijske ali večje kmetijske objekte. To bi moral pripravljati nadzornik, saj zadevo potrebuje naročnik in je administrativne in ne izvedbene narave. Izvajalec mu ima za posredovati le vsa dokazila za vgrajeni material in a teste, ne pa da mora fizično pisati tabelarični seznam dokazil z vsemi številkami, datumi itd, pa izjavo, priloge itd, kot da je on vodja celotnega projekta. In to popolnoma brezplačno. To nas prekomerni bremeni, še posebej, ko veliko izvajalcev (mikro ali mini podjetja) sploh nima zaposlenega administratorja. Zadnjič, ko smo to pisali smo rabili teden dni, vmes smo 3x poslali nadzorniku v pregled. Zakaj sploh s tem bremenite nas? Zakaj torej tega ne piše nadzornik, ki edini sploh dobro ve kaj mora biti? Izvajalec naj prebere, se podpiše in nadzorniku dostavi dokazila za svoj material in storitve. Mi smo morali to voditi še za druge izvajalce, ker da so gradbena dela glavna, manjšina je elektro in strojnih del in da bo skupaj eno dokazilo. To sploh ni naše delo. Do problemov pa prihaja zgolj zato, ker jih ne vodi nadzornik, ki edini nadzoruje celoten projekt.