Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Mestna občina Koper in Občina Izola sta Ministrstvo za infrastrukturo, z dodatnimi argumenti pisno pozvali, naj se ponovno prouči izvzem cestnega odseka Koper (Semedela) - Izola iz sistema cestninjenja, saj bi s tem ukrepom sprostili obalno cesto za druge razvojne namene in omogočili trajnostno rabo obalnega in morskega prostora ter razvoj turizma. Dejstvo je, da je Slovenija pristopnica Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, ki v okviru opredelitev varstva obalnih območij zahteva njihovo prometno razbremenitev in prehod v trajnostno rabo obale. Občini s svojimi prostorskimi akti načrtujeta ureditve, kjer se dosedanja obalna cesta skoraj v celoti omeji za promet in aktivira v duhu »zeleno - modrega koridorja«, kar pomeni izvedbo ureditev, ki omogočajo dostopnost, prvenstveno pa razvoj in nova delovna mesta za trajnostno rabo obalnih virov ter razvoj turizma. Tako omejena uporaba obalne ceste, skupaj z lokalno cesto preko Markovca, ki poteka skozi strnjeni mestni predel in je edina dostopna prometnica do bolnišnice Izola, ne moreta prevzeti funkcije ustrezne nevinjetne cestne povezave med Koprom in Izolo.
Po ponovni temeljiti proučitvi in ob upoštevanju vseh že omenjenih pozitivnih učinkov, ki bi jih prinesel izvzem predmetne ceste iz vinjetnega cestninjenja je Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo predlog spremembe Uredbe o kategorizaciji državnih cest, na podlagi katere bi se lahko odsek Koper (Semedela) - Izola skozi predor Markovec prekategoriziral v glavno cesto. Takšna sprememba kategorizacije je skladna tudi z izhodišči Strategije prostorskega razvoja Slovenije, kjer se somestje Koper - Izola - Piran navezuje na omrežje daljinskih cestnih povezav preko ustrezne navezovalne ceste. Ker pa se s predlaganim ukrepom neposredno posega v sistem cestninjenja, na podlagi katerega DARS, d.d. pridobiva prihodke za odplačilo v preteklosti najetih posojil, je za mnenje o tovrstnem ukrepu zaprošen tudi upravljavec te ceste. Šele po pridobitvi tega mnenja, bo možno nadaljevati s postopkom in odločanjem glede ustreznosti te rešitve.
Na podlagi Zakona o cestah mora biti prometna signalizacija in prometna oprema postavljena in označena skladno s predpisi, za kar je odgovoren izvajalec rednega vzdrževanja ceste. Postavljanja znakov za izrecne odredbe oziroma prepovedi in omejitve pa določa Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št, 99/15), ki se je pričel uporabljati v juliju letošnjega leta.
Z omenjenim pravilnikom je natančno določena oblika in pomen prometne signalizacije za označevanje tako »hitrih cest« kakor tudi »cest določenih za motorna vozila«, na katerih pa sta prometni ureditvi povsem različni, kot to določa Zakona o pravilih cestnega prometa. S tem pravilnikom je tudi določen rok za uskladitev prometne signalizacije, s katero se ob vstopu v državo podajajo informacije o najvišjih dovoljenih hitrostih po vrsti ceste.
Najvišje dovoljene hitrosti na cestah v Republiki Sloveniji so določene v 45. do 49. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo) in sicer za avtoceste, hitre ceste, ceste v naseljih ter ceste izven naselij. Poleg tega so največje dovoljene hitrosti določene tudi za posamezne vrste vozil.
Na avtocestah je najvišja dovoljena hitrost 130 km/h, na hitrih cestah 110 km/h, na vseh ostalih cestah izven naselij pa 90 km/h. Za ceste, ki so določene samo za motorna vozila z Zakonom o pravilih cestnega prometa ni predpisana posebna hitrostna omejitev. Upoštevati je treba splošno omejitev hitrosti (90 km/h), če takšna cesta poteka izven naselja in hitrost ni dodatno omejena s prometnim znakom, ter morebitne dodatne omejitve, ki veljajo za določeno vrsto vozil. Takšna ureditev je primerljiva tudi z nekaterimi drugimi državami. Dodatna omejitev hitrosti, ki bi veljala samo na cestah, rezerviranih za motorna vozila, bi povzročila dodatno zmedo med vozniki. Iz navedenih razlogov na tem področju ni načrtovana sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa.
Predlogi za spremembo kategorizacije ceste in Zakona o cestah
Pobuda
Pozdravljeni.
Ob napovedani nadaljnji prekategorizaciji dela hitre ceste H6 med Koprom in Jagodjem v kategorijo glavne ceste G2 predlagam, da se ta cesta v celoti opusti kot hitra cesta, saj je od prvotne 8.310 m dolžine ostaja v tej kategoriji samo še 1.124 m.
Nadalje predlagam, da Direkcija RS za infrastrukturo kot njen novi upravljavec k znaku »cesta, določena za motorna vozila« takoj doda še znak o omejitvi hitrosti na 90 km, kolikor je po Zakonu o cestah najvišja dovoljena hitrost na taki cesti. Tega večina domačih voznikov namreč ne ve, tuje voznike pa znaki o omejitvah in obveznostih na slovenskih cestah ob vstopu v našo državo napačno obveščajo, da je na njih najvišja dovoljena hitrost 100 ali celo 110 km/uro. Dajem pobudo za njihovo takojšnjo zamenjavo.
Nadalje predlagam, da se takoj začne postopek za spremembo Zakona o cestah, s katero bo na cestah, določenih za motorna vozila, ponovno dovoljena najvišja hitrost vsaj 100 km/uro. V decembru 2015 je bila določena nova/enaka opredelitev znaka, ki označuje cesto, določeno za motorna vozila, kot je veljala do leta 2010 za (iste) ceste, rezervirane za promet motornih vozil (določeno v predpisih o varnosti cestnega prometa). S tem se je končalo vmesno obdobje, v katerem je bil na teh cestah dovoljen promet vseh motornih vozil, torej tudi traktorjev in motokultivatorjev, in zato ni več prometno varnostnih razlogov, da se glede na boljše tehnične elemente teh cest na njih znova dovoli višje hitrosti. To potrjuje tudi primer prej omenjene ceste H6, na kateri se najvišja dovoljena hitrost in s tem njena pretočnost znižuje zgolj zaradi njene prekategorizacije in ne zaradi tehničnih standardov, po katerih je bila zgrajena.