V zvezi z posredovano pobudo št. 69 za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov, ki se nanaša na delovno področje Sklada KZG RS, vam podajamo naslednji odgovor.
Z nepremičnim premoženjem v lasti RS upravlja Vlada Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno. Skladu KZG RS je bilo z zakonom podeljeno javno pooblastilo za gospodarjenje in upravljanje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti RS. Na podlagi člena 4 ZSKZ tako Sklad gospodari s temi zemljišči v skladu s sprejeto razvojno politiko RS, predpisi in svojimi akti.
Sklad, kot pooblaščeni gospodar kmetijskih zemljišč in gozdov v lasti RS, v okviru podeljenih nalog, med drugim tudi oddaja v zakup kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju. Postopek in pogoje oddaje kmetijskega zemljišča v zakup opredeljuje Zakon o kmetijskih zemljiščih, na splošno pa zakup opredeljuje tudi Obligacijski zakonik. Vsak, kdor želi oddati kmetijsko zemljišče v zakup, ne glede na to, ali gre za fizično ali pravno osebo, je dolžan postopati na način, kot je opredeljen v zgoraj navedenih zakonih.
ZKZ v IV. poglavju - Zakup kmetijskih zemljišč, določa, da v kolikor zakupnik zasadi trajne nasade brez soglasja zakupodajalca, nima pravice do povračila neamortizirane vrednosti nasadov ob prenehanju zakupne pogodbe. Po prenehanju zakupne pogodbe trajni nasadi, objekti in naprave pripadajo zakupodajalcu brez odškodnine, če so bili napravljeni brez njegovega soglasja. V kolikor zakupna pogodba ne določa drugače, lahko postavi zakupnik na zakupnem zemljišču pomožne objekte za smotrno rabo zemljišča.
Podlago za izdajo soglasja zakupodajalca za postavitev rastlinjaka na zakupljenih zemljiščih najdemo v IV. poglavju ZKZ in v zakupni pogodbi, s katero zakupodajalec in zakupnik pogodbeno uredita medsebojna razmerja izvirajoča iz konkretnega zakupnega razmerja. Pravica lastnika oziroma upravljalca zemljišča, ki se daje v zakup je, da v skladu z ZKZ in internimi pravili, v ponudbi za zakup in na njeni podlagi sklenjeni zakupni pogodbi, opredeli pogoje zakupa, ki jih zakupnik s sprejemom ponudbe za zakup in podpisom pogodbe, tudi v celot sprejme.
Zakup, kot dvostransko pogodbeno razmerje, je urejen v Obligacijskem zakoniku, specifičnosti glede zakupa kmetijskih zemljišč in dovoljenosti zasaditve trajnih nasadov ter postavitve raznih objektov na kmetijskih zemljiščih, pa ureja IV. poglavje Zakona o kmetijskih zemljiščih in za zemljišča v upravljanju Sklada, podrobneje tudi skladov Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, ki ga sprejme Svet Sklada, kot organ upravljanja, in je javno objavljen na internetni strani Sklada KZG RS.
Področje zakupa in iz njega izvirajoče pravice in obveznosti spadajo v sfero civilnopravnih razmerij, ki se urejajo pogodbeno. Zaradi pojasnjenega oddaja kmetijskih zemljišč in kmetij v zakup in iz tega naslova izvirajoče obveznosti in pravice, ne predstavljajo upravne zadeve, za katero ZUP v členu 2 navaja, da pomeni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke, na področju upravnega prava. Ker zakup in iz njega izvirajoče pravice ter obveznosti spadajo v sfero civilno pravnih zadev (pogodbeno pravo) to pomeni, da ne spadajo v področje upravnega prava in zato tudi niso upravna zadeva. Zato se tudi soglasje za posege na v zakup oddanih kmetijskih zemljiščih, ki so v upravljanju Sklada, na podlagi vloge zakupnika, uredi pogodbeno in tako niso izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje upravnega postopka.
Delovanje Sklada KZG RS
Pobuda
Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG RS) je potrebno odvzeti polovico pooblastil saj so že tako preveč v papirologiji in še sami ne vedo kako ven.
Obrazložitev: nikjer nisem ugotovil ,da bi bil sklad soglasodajalec, pa vendar je v prav vseh postopkih, ki jih obravnava. V kolikor želi nekdo opravljati določeno dejavnost na zemljišču, ki ga upravlja sklad se mora prej z njim posvetovati in od njega pridobiti soglasje. Kar je zanimivo navkljub dejstvu, da so dolžni delati po zup-u, a tega ne počnejo. Izdajo ti le mnenje, katero pa ni v obliki odločbe in se nanj ne moreš nikamor pritožiti.
Primer: postavitev rastlinjaka.
V podpis ti predložijo pogodbo v kateri je navedeno, da ga ni dovoljeno dati v najem. Pogodbo z skladom? Še preden si sploh pridobil dovoljenje za gradnjo. Prav tako ga ne smeš odtujiti. Lastnik rastlinjaka je leasingodajalec (vrednost 150.000,00€). Pod takšnimi pogoji ga ni moč postaviti, ker za sklad nisem lastnik in na zemljišču, ki ga imamo v zakupu, ne more tretja oseba ničesar postaviti. Na ponovno pobudo je bil odgovor sklada le " sklad ne dovoli".