Oddajte pobudo

Lastništvo merilnega mesta

Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MzI
  • 28. 10. 2015Pobuda objavljena
  • 28. 10. 2015Pobuda posredovana v odziv
  • 12. 11. 2015Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Predlagam, da se za gospodinjstva ukine institut "lastnika merilnega mesta" za električno energijo. Plačnik naj bo vsakokratni uporabnik stavbe oz. dela stavbe, če pa elektrika ni plačana, pa najprej opomin, nato pa odklop.  Po uveljavitvi tega ukrepa odpadejo vse kolobocije s papirologijo glede lastništva merilnega mesta. Prav tako bi s tem ukrepom poenostavili postopke dedovanja merilnega mesta - merilno mesto bi ostalo stavbi oz. delu stavbe, v katerem se nahaja, ne glede na to, ali je prejšnji lastnik še živ ali pa je stavba oz. del stavbe prešel/la v roke novega lastnika. Odpadejo vsa urejanja papirjev. V vseh zgornjih primerih naj se uredi, da zadošča elektro podjetje obvestiti le o imenu in priimku ter naslovu novega plačnika in morebitni želji po uvedbi/ukinitvi direktne bremenitve.

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za infrastrukturo:

»Lastnik merilnega mesta« ali pravilneje »imetnik soglasja za priključitev« ali »podpisnik pogodbe o priključitvi«, je v praksi lastnik objekta in z njim tudi priključka. Lastnik je tisti, ki je plačal izgradnjo tako hiše kot priključka. Lastništvo priključka se deduje ali prodaja skupaj z objektom. Lastnik priključka je lahko eden, lahko jih je več. Pojma lastnika ne moremo ukiniti.

Plačnik računa za elektriko je največkrat uporabnik objekta oz. nepremičnine, ki pa ni vedno tudi lastnik. Ali pa ni edinilastnik. Lahko je zgolj najemnik. Pogosto so računi izstavljeni na ime lastnika na naslov objekta, kjer je priključek, plačuje pa jih najemnik, skladno s pogodbo o najemu. Včasih pa je najemna pogodba sestavljena tako, da je pravica do sklepanja pogodbe o uporabi omrežja in pogodbe o dobavi elektrike prenesena na najemnika. V tem primeru se račun za elektriko glasi na najemnika, ne na lastnika. Imamo primere, ko se zamenja najemnik, lastnik pa ostaja isti, ali pa se zamenja lastnik, najemnik pa ostaja.

Pogodbe, ki se sklepajo med akterji, so naslednje:
1.    pogodba o priključitvi se sklepa med operaterjem in lastnikom objekta,
2.    pogodba o uporabi omrežja (plačilo omrežnine) se sklepa med operaterjem in lastnikom ali najemnikom in
3.    pogodba o dobavi (plačilo dobavljene električne energije) se sklepa med dobaviteljem in lastnikom ali najemnikom.

Pri pripravi Energetskega zakon je bilo zelo natančno preučeno, ali bi lahko katero od naštetih treh pogodb preskočili ali združili, a se je izkazalo, da to ni mogoče, saj gre za različne odnose in za različne akterje. Opozoriti je treba, da imamo dve "elektropodjetji": dobavitelja (ki dobavlja in zaračunava energijo) in elektooperaterja (ki zagotavlja in zaračunava omrežje). Ti dve podjetji morata biti, kot določa naša in evropska zakonodaja, ločeni.

Vse odnose med naštetimi akterji je potrebno pravno urediti s pogodbami. Pri spremembi uporabnika je običajno potrebno podpisati nove pogodbe, predhodno pa tudi preveriti lastniške odnose, pravice in pooblastila. Zgolj obvestilo ne zadošča.