Dolgotrajni odpustek plačil ob osebnem stečaju fizičnih oseb
Področje: Pravosodje
Pristojni organi: MNVP, MP
05. 10. 2015Pobuda oddana
05. 10. 2015Pobuda objavljena
05. 10. 2015Pobuda posredovana v odziv
20. 06. 2016Pobuda sprejeta in zaključena
Pobuda
V zadnjem času je vedno bolj pereča problematika, kaj lahko naredi upnik v primeru izvršilnega postopka nad fizično osebo kot dolžnikom, v kolikor se nad njim prične postopek osebnega stečaja, zlasti, če terjatve upnika še niso poravnane. Nemalokrat se kot upnik srečamo z vprašanjem, kaj lahko naredimo v primeru, ko (izvršilno) sodišče naš predlog za izvršbo zaradi začetka postopka osebnega stečaja zavrže ali pa postopek izvršbe prekine oz. celo ustavi. Za terjatve, nastale do začetka postopka obsega stečaja, veljajo smiselno enaka pravila kot v stečajnem postopku nad pravno osebo. Tako upnik vse terjatve, nastale do dneva začetka postopka osebnega stečaja, prijavi v stečajnem postopku nad dolžnikom. Problem za upnika, kot danes postopajo (izvršilna) sodišča, nastane v zvezi s terjatvami, ki nastajajo po začetku postopka osebnega stečaja. Za razliko od stečaja nad pravno osebo, osebni stečaj namreč nima za posledico prenehanja fizične osebe, zaradi česar tudi po začetku osebnega stečaja nastajajo določeni stroški oz. terjatve, v kolikor ti stroški niso poravnani. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo (izvršilna) sodišča takšne terjatev obravnavala kot strošek postopka osebnega stečaja, ki predstavljajo izjemo po 131. člen ZFPPIPP . Terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, zakonodajalec obravnava kot stroške stečajnega postopka. Obratovalne stroške, ki nastajajo po začetku postopka osebnega stečaja, kamor sodi tudi obveza plačila za storitve obvezne gospodarske javne službe npr. ravnanja s komunalnimi odpadki, je obravnavati kot tekoče stroške potrebe za nadaljnje življenje. Upoštevaje navedeno in naravo dejavnosti javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, je upnik pri stečaju nad pravnimi osebami upravičen odstraniti posodo za odpadke in storitev prenehati opravljati. Pri storitvah javne službe ravnanja s komunalni odpadki, ki jo upnik opravlja za fizično osebo, pa te možnosti sploh nima, saj mu ostranitev posode preprečuje okoljska zakonodaja. Po sodni praksi, ki se ustvarja, se torej upnik znajde v brezizhodnem položaju - storitve fizični osebi nad katero je začet postopek osebnega stečaja zaradi okoljske zakonodaje ne more prenehati opravljati, na drugi strani pa sodna praksa takšni osebi, kljub dejstvu, da ta še vedno obstaja in z odpadki, ki jih povzroča, onesnažuje okolje, podeli dolgotrajnejši "odpustek" plačila za storitve. S takšno prakso se izvajalcem javne službe povzroča gospodarska škoda, saj so ti dolžni vsak zbran kilogram odpadkov predati v nadaljnjo obdelavo, s čimer imajo neposredni strošek. V primeru plačil je ta strošek krit s ceno storitev ravnanja z odpadki, sicer pa predstavlja neposredni strošek izvajalca javne službe. V kolikor se bo takšna praksa dopušča še naprej, je potrebno izvajalcem javne službe zagotovit na nek način subvencijo tega dela, na tak način, stroškovno nekrite cene.
Dolgotrajni odpustek plačil ob osebnem stečaju fizičnih oseb
Pobuda
V zadnjem času je vedno bolj pereča problematika, kaj lahko naredi upnik v primeru izvršilnega postopka nad fizično osebo kot dolžnikom, v kolikor se nad njim prične postopek osebnega stečaja, zlasti, če terjatve upnika še niso poravnane. Nemalokrat se kot upnik srečamo z vprašanjem, kaj lahko naredimo v primeru, ko (izvršilno) sodišče naš predlog za izvršbo zaradi začetka postopka osebnega stečaja zavrže ali pa postopek izvršbe prekine oz. celo ustavi. Za terjatve, nastale do začetka postopka obsega stečaja, veljajo smiselno enaka pravila kot v stečajnem postopku nad pravno osebo. Tako upnik vse terjatve, nastale do dneva začetka postopka osebnega stečaja, prijavi v stečajnem postopku nad dolžnikom. Problem za upnika, kot danes postopajo (izvršilna) sodišča, nastane v zvezi s terjatvami, ki nastajajo po začetku postopka osebnega stečaja. Za razliko od stečaja nad pravno osebo, osebni stečaj namreč nima za posledico prenehanja fizične osebe, zaradi česar tudi po začetku osebnega stečaja nastajajo določeni stroški oz. terjatve, v kolikor ti stroški niso poravnani. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo (izvršilna) sodišča takšne terjatev obravnavala kot strošek postopka osebnega stečaja, ki predstavljajo izjemo po 131. člen ZFPPIPP . Terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, zakonodajalec obravnava kot stroške stečajnega postopka. Obratovalne stroške, ki nastajajo po začetku postopka osebnega stečaja, kamor sodi tudi obveza plačila za storitve obvezne gospodarske javne službe npr. ravnanja s komunalnimi odpadki, je obravnavati kot tekoče stroške potrebe za nadaljnje življenje. Upoštevaje navedeno in naravo dejavnosti javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, je upnik pri stečaju nad pravnimi osebami upravičen odstraniti posodo za odpadke in storitev prenehati opravljati. Pri storitvah javne službe ravnanja s komunalni odpadki, ki jo upnik opravlja za fizično osebo, pa te možnosti sploh nima, saj mu ostranitev posode preprečuje okoljska zakonodaja. Po sodni praksi, ki se ustvarja, se torej upnik znajde v brezizhodnem položaju - storitve fizični osebi nad katero je začet postopek osebnega stečaja zaradi okoljske zakonodaje ne more prenehati opravljati, na drugi strani pa sodna praksa takšni osebi, kljub dejstvu, da ta še vedno obstaja in z odpadki, ki jih povzroča, onesnažuje okolje, podeli dolgotrajnejši "odpustek" plačila za storitve. S takšno prakso se izvajalcem javne službe povzroča gospodarska škoda, saj so ti dolžni vsak zbran kilogram odpadkov predati v nadaljnjo obdelavo, s čimer imajo neposredni strošek. V primeru plačil je ta strošek krit s ceno storitev ravnanja z odpadki, sicer pa predstavlja neposredni strošek izvajalca javne službe. V kolikor se bo takšna praksa dopušča še naprej, je potrebno izvajalcem javne službe zagotovit na nek način subvencijo tega dela, na tak način, stroškovno nekrite cene.