Oddajte pobudo

Odziv na predlog spremembe zakona, ki uvaja možnost plačila 1/3 kazni za prometni prekršek

Področje: Promet
Pristojni organi: MzI
  • 16. 09. 2015Pobuda objavljena
  • 16. 09. 2015Pobuda posredovana v odziv
  • 21. 10. 2015Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Predlagam, da če višine kazni za prometne prekrške ni mogoče prilagoditi plačilni sposobnosti kršitelja (kot je to urejeno v nekaterih državah EU), naj se višina kazni prilagodi ceni osebnega avtomobila. Obrazložitev je enostavna: reveži ne vozijo dragih avtomobilov.

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za pravosodje:

Ministrstvo za pravosodje uvodoma na splošno pojasnjuje, da Zakon o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) že sedaj določa odmero globe glede na premoženjsko stanje storilca prekrška, in sicer se premoženjsko stanje upošteva:

1.    V rednem sodnem postopku, ki poteka na podlagi obdolžilnega predloga. 26. člen ZP-1 določa splošna pravila za odmero sankcije, ki se odmeri v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep; pri tem se upoštevajo vse okoliščine (olajševalne in obteževalne), ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Tretji odstavek navedenega člena med drugim določa, da se pri odmeri globe upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje, višina njegove plače, njegovi drugi dohodki, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti.

2.    V hitrem postopku o prekršku, če prekrškovni organ izda odločbo o prekršku (56. člen ZP-1), in če materialni zakon, torej zakon, ki določa znake prekrška, vsebuje pooblastilo za izrek globe, ki je višja od najnižje predpisane globe, vendar znotraj razpona (tretji odstavek 52. člena ZP-1). Tudi v tem primeru se smiselno uporablja tretji odstavek 26. člena ZP-1.

Kot torej izhaja iz navedenih določb ZP-1 se premoženjsko stanje storilca prekrška po veljavni zakonodaji že upošteva pri odmeri globe, kadar je ta predpisana v razponu. Premoženjskega stanja storilca prekrška torej ni mogoče upoštevati le v primerih, ko je globa predpisana v določenem znesku (npr. v odlokih občin), in v primerih, ko zakon ne določa pooblastila za izrek globe, ki je višja od najnižje predpisane globe.

V nadaljevanju Ministrstvo za pravosodje navaja razloge zaradi katerih v določenih primerih ni mogoče izreči globe ob upoštevanju premoženjskega stanja storilca prekrška:

- prekrškovni organi bi morali imeti neposreden (elektronski) dostop do uradnih evidenc, ki bi vodile podatke o premoženjskih razmerah kršitelja, oziroma do redno osveženega »EUROTAX« kataloga z navedenimi cenami vozil, kar pa zaradi tehničnih možnosti trenutno ni možno oziroma bi bilo treba zagotoviti seznam vozil z ocenjeno vrednostjo, kar je po vsej verjetnosti povezano z visokimi stroški vzpostavitve in osveževanja seznama vozil;

- mnogi kršitelji skrivajo svoje premoženje tako, da je napisano na drugega družinskega člana ali sorodnika, zato se kot vprašanje postavlja tudi verodostojnost podatkov iz uradnih evidenc, ob tem pa ne gre pozabiti niti na dejstvo, da voznik vozila ni nujno tudi njegov lastnik;

- v materialnih predpisih, ki določajo prekrške, bi bilo treba vse določbe o globah spremeniti tako, da bi se določile v razponu, saj so v nekaterih predpisih globe določene v določenem znesku, pri tem pa je treba opozoriti tudi na to, da občine lahko predpišejo globe le v določenem znesku (osmi odstavek 17. člena ZP-1) in ne v razponu;

- poleg tega tudi Ustava Republike Slovenije  (v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku 14. člena določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Drugi odstavek 14. člena Ustave pa določa, da so pred zakonom vsi enaki. To pomeni, da je vse veljavne pravne predpise treba uporabljati na enak način za vse osebe, na katere se nanašajo. Obenem to pomeni, da mora biti že norma oblikovana tako, da enake primere obravnava enako.
Konkreten primer kršitve 1. točke prvega odstavka 99. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP) – vožnja skozi rdečo luč – po veljavni zakonodaji predstavlja prekršek, za katerega se voznik v skladu z desetim odstavkom 99. člena ZPrCP kaznuje z 250 evri globe in tremi kazenskimi točkami. Ob predpostavki, da bi se kršiteljalahko kaznovalo z globo, ki bi bila odmerjena glede na vrednost vozila, bi v konkretnem primeru, torej vožnji skozi rdečo luč, voznika kaznovali npr. z globo v višini 10% od vrednosti vozila s katerim je bil storjen prekršek. Za osebo, ki bi tak prekršek storila z vozilom v vrednosti 500 evrov, bi globa znašala 50 evrov, za voznika, ki bi v istih krajevnih in časovnih okoliščinah storila predmetni prekršek z vozilom vrednim 50.000 evrov, pa bi bila izrečena globa v višini 500 evrov. Glede na navedeno bi bilo z vidika načela enakostipred zakonom (14. člen Ustave) zelo težko oziroma nemogoče zagovarjati različno sankcijo za prekršek, ki je enako nevarnen za (vse) udeležence cestnega prometa, enako težko oziroma nemogoče, pa bi bilo takšno sankcioniranje zagovarjati tudi z vidika načela sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave), saj je trenutno višina globe »vezana« na nevarnost, ki izvira iz kršitve (cestnoprometnih) pravil, vrednost vozila, s katerim je bil storjen prekršek, pa z nevarnostjo kršitve nima nobene tehtne povezave.

Dodaten razlog proti uvedbi plačila globe glede na premoženjsko stanje kršitelja je tudi ta, da je plačilni nalog namenjen sankcioniranju kršiteljev »na kraju samem«, zato bi morale biti globe za prekrške, ki jih pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa osebno zaznajo ali ugotovijo s pomočjo tehničnih sredstev ali naprav, predpisane v ustreznih zneskih v predpisih, ki določajo prekrške (upoštevaje različen socialno ekonomski položaj kršiteljev). Postopek z izdajo plačilnega naloga naj bi bil hiter, zato je kršitelju omogočeno plačilo polovičnega zneska globe še v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga (prvi odstavek 57.c člena ZP-1). Ravno možnost plačila polovičnega zneska globe je eden od možnih načinov upoštevanja dejstva, da imajo nekateri kršitelji različne dohodke. Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 pa ima kršitelj možnost plačati globo in morebitne stroške postopka tudi na obroke, na to pravico pa je izrecno opozorjen v pravnem pouku plačilnega naloga oziroma pisne odločbe.

Ministrstvo za pravosodje na podlagi navedenega meni, da je implementacija izrekanja glob, ki bi se v primeru izvrševanja cestnoprometnih prekrškov odmerilena podlagi vrednosti vozika s katerim je bil storjen prekršek (oziroma ekonomsko-socialnih kriterijev), v prekrškovnem postopku vprašljiva, tako z vidika učinkovitosti in hitrosti tega postopka, kot tudi z vidika ustavnosti, čeprav predlagane rešitev morda na prvi pogled deluje upravičena oziroma pravična.