Problemi, ki nam jih povzroča FURS

ODZIV MINISTRSTVA ZA FINANCE: Davčni zavezanec se pritožuje na postopanje Finančne uprave RS (v nadaljnjem besedilu: FURS) v zvezi z blokado računov, ki mu povzroča dodatne stroške. Navaja, da bi lahko FURS pred izvršbo davčnemu zavezancu poslala opomin, v katerem bi bila navedba roka, v katerem bo davčni organ opravil izvršbo. Zgodi se, da v istem dnevu, ko dobi priliv in nakaže plačilo, opravi izvršba na celoten znesek, torej brez upoštevanega plačila, ki je bilo v tem dnevu zjutraj (pred tremi urami), že nakazano. 146. člen Ustave RS določa, da država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. 147. člen Ustave RS pa določa, da država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Zato je v skladu z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) določeno, da je davčna obveznost dolžnost zavezanca za davek, da plača na podlagi zakona določen znesek davka pod pogoji in na način, določen z zakonom. Zavezanec za davek je zavezan za izpolnitev davčne obveznosti od trenutka, ko je davčna obveznost nastala, v skladu z zakonom o obdavčenju oziroma s tem zakonom (44. člen ZDavP-2). Pri obračunih davčnih odtegljajev je to praviloma na dan izplačila dohodka, pri davčnih obračunih (na primer obračunu davka od dohodkov pravnih oseb) je to praviloma 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna (pri obračunih DDV-ja je to zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja), pri odmernih odločbah pa 30 dni od dneva vročitve odločbe. Če davčni zavezanec v zakonsko določenem roku davka ne plača oziroma izpolnitev ali plačilo davčne obveznosti ni bilo zavarovano, da se davčni organ poplača iz zavarovanja, začne davčni organ davčno izvršbo. Davčna izvršba se začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Davek je plačan na dan, ko je izvajalec plačilnega prometa izvršil nalog za plačilo davka (92. člen ZDavP-2). FURS prejema podatke o plačilih zavezancev v obliki izpiska od Uprave za javna plačila, ki na podlagi izvedenega plačilnega prometa poslovnih bank za tekoči dan, ob zaključku dneva, ko se izvaja plačilni promet v RS pripravi izpiske plačilnega prometa in jih posreduje FURS. FURS lahko samo na podlagi prejetega izpiska plačilnega prometa vključi podatke o plačilih zavezancev v knjigovodsko evidenco in izvede postopke zapiranja terjatev s plačili, s katerimi se zmanjšajo odprte terjatve (dolg) zavezanca iz naslova plačil. Pri tem postopku se v davčnem knjigovodstvu upošteva datum prejema plačila, ki ustreza datumu, ko je izvajalec plačilnega prometa izvršil nalog za plačilo davka. Tako FURS najhitreje naslednji dan po plačilu v knjigovodski evidenci razpolaga z informacijo o zmanjšanju dolga iz naslova plačil. Treba je izpostaviti, da ko je plačilo pri poslovni banki ali drugem izvajalcu plačilnega prometa izvedeno po poteku urnika opravljanja plačilnega prometa, se šteje, da je plačilo izvedeno naslednji dan (vsak izvajalec plačilnega prometa ima določen urnik plačilnega prometa in plačila znotraj tega urnika se štejejo za plačila tekočega dne). Tako plačilo ne bo zajeto v izpisku plačilnega prometa tistega dne, ko je bil prejet nalog za plačilo, ampak bo obdelano šele naslednji dan. V tem primeru pride lahko tudi do dvodnevne zamude prejema informacije o plačilu, ki se vključi v knjigovodske evidence FURS, odvisno od tega, kdaj je zavezanec predložil izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo. Pojasnjujemo, da je takšen sistem uveljavljen v vseh državah članicah EU in da drugačno upoštevanje plačila zavezanca kot na podlagi izpiska plačilnega prometa ni zakonsko dopustno, niti izvedljivo, upoštevajoč obseg prejetih plačil. 102. člen ZDavP-2 omogoča davčnim zavezancem - pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno Opravljajo dejavnost in združenju oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, odlog ali obročno plačilo davkov, če se ti soočajo z možnostjo za nastanek hujše gospodarske škode ali kadar je davčna obveznost zavarovana tako, da zagotavlja zanesljivo poplačilo davčnega dolga. Davčni organ lahko na podlagi 103. člena ZDavP-2 dovoli odlog ali obročno plačilo davka, če davčni zavezanec predloži instrument zavarovanja, ki na zanesljiv način zagotavlja plačilo
davčne obveznosti. Davčni zavezanci imajo prek sistema eDavki možnost dnevnega vpogleda v e-knjigovodsko kartico, kjer lahko dnevno preverjajo stanje odprtih terjatev in obveznosti, in jih v primeru neskladja uskladijo z davčnim organom. Vsi samostojni podjetniki posamezniki, male gospodarske družbe, mikro družbe in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, imajo dostop do eDavkov, saj morajo že od 1. 1. 2009 davčne obračune predlagati izključno v elektronski obliki preko sistema eDavki. Kljub temu, da pošiljanje opomina ni obvezno, davčni organ praviloma pred začetkom izterjave obvešča davčne zavezance o stanju in jih z opominom pozove, da v izogib stroškom davčne izvršbe dolžni znesek poravnajo prostovoljno. Kljub temu, da pošiljanje opomina ni obvezno, FURS praviloma pred začetkom izterjave davčne zavezance obvešča o stanju neplačanih zapadlih obveznosti in jih z opominom pozove, da v izogib stroškom davčne izvršbe dolžni znesek poravnajo prostovoljno. Hkrati jih tudi informira o možnosti ugovora v zvezi z izdanim opominom. FURS pošlje opomin tistemu davčnemu zavezancu, če njegova skupna zapadla obveznost presega 10 evrov. Za novo nastale neplačane davčne obveznosti se opomin ne pošlje, če se zoper davčnega zavezanca že vodijo postopki davčne izvršbe. Seznanjamo vas, da je v preučitvi poenostavitev plačevanja po opominu, na podlagi katere bi imel davčni zavezanec možnost plačevati vse obveznosti, ki pripadajo isti javnofinančni blagajni oziroma imajo isti IBAN račun, z enim univerzalnim plačilnim nalogom, z izbiro ustrezne reference za plačilo po posamezni proračunski blagajni, čeprav je predhodno v postopku odmere oziroma naložitve obveznosti za posamezno obveznost prejel ločene plačilne naloge. Upoštevaje navedene zakonske obveznosti v zvezi s plačilom davka, kot tudi različne možnosti za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti v zvezi s plačevanjem davka, Ministrstvo za finance meni, da je zakonska ureditev primerna, postopanje davčnega organa pa pravilno.

ODZIV MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE: Ministrstvo za zdravje ne plačuje račune s 5 ali 6 mesečno zamudo. Računi so plačani v zakonskem roku 30. dni od prejema popolnega računa, izstavljenega v skladu s pogodbo. Če je v pogodbi navedeno, da se račun lahko izstavi na podlagi pridobitve gradbenega dovoljenja, je to določba, s katero se je podpisnik pogodbe strinjal ob podpisu pogodbe, za ministrstvo pa tovrstna določba pomeni varovalko, saj v primeru pomanjkljivosti projekta in posledično nepridobitve gradbenega dovoljenja izvajalec, ki je za delo že dobil plačilo,  pomanjkljivosti ni več pripravljen odpraviti, se ne odziva ažurno ali pa celo zahteva dodatno plačilo za to delo.
Ob tem naj dodamo še, da Ministrstvo za zdravje v zadnjih nekaj letih sploh ni naročalo storitev projektiranj v gradbeništvu, za katere bi bilo potrebno gradbeno dovoljenje, ampak so postopke projektiranj za projekte, ki jih vodimo, naročale bolnišnice same. Za to, v kakšnem roku so le-te plačevale svoje obveznosti oz. ali so plačevale račune v neskladju z zakonom, pa ministrstvo ne more odgovarjati, saj so bolnišnice svoj pravni subjekt in kot take odgovorne za svoje poslovanje.