Načrt varnosti

OPOMBA MINISTRSTVA ZA JAVNO UPRAVO: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) smo zaprosili za odziv na sporočilo podjetnika ter, da hkrati pridobijo še stališče Inšpektorata RS za okolje in prostor s podatki glede ugotavljanja kršitev na podlagi 15. točke 1. odstavka 164. člena ZGO- 1 (če investitor ne poskrbi za predpisan načrt organizacije gradbišča) in zanimalo nas je v kolikšni meri se nadzira ta določba, koliko je bilo ugotovljenih kršitev v zadnjih 5 letih ter pri katerih subjektih (fizične, pravne osebe).
Za odziv na pobudo smo zaprosili tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zaprosili, da hkrati pridobi tudi stališče Inšpektorata RS za delo.

ODZIV MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR:  Veljavni zakon o graditvi objektov v 82. členu predpisuje, da mora investitor poskrbeti za ustrezen načrt organizacije gradbišča, izdelan v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za izdelavo varnostnega načrta v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter zagotoviti, da bo gradbišče urejeno v skladu z varnostnim načrtom. Izvajalec, oziroma v primeru, če je več izvajalcev, tisti izvajalec, ki ga imenuje investitor, pa mora gradbišče urediti v skladu z varnostnim načrtom in izvajanje del organizirati tako, da zaradi njih na gradbišču ne bodo ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sodenji objekti ali okolje. Neizpolnjevanje omenjenih obveznosti je po Zakonu o graditvi objektov opredeljeno kot prekršek in je zanj zagrožena globa, nad izpolnjevanjem teh zahtev zakona pa bdijo gradbeni inšpektorji.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, s katero je bila v slovenski pravni red prenešena Direktiva 92/57/EEC z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih, k obveznosti izdelave varnostnega načrta prav tako zavezuje investitorja ali v njegovem imenu nadzornika projekta, prav tako ga zavezuje k obveznosti imenovanja koordinatorjev za varnost pri delu v fazi priprave projekta in v fazi izvajanja del. Nadzor nad izpolnjevanjem teh zahtev opravlja inšpekcija, pristojna za delo.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da se obveznosti v zvezi z ureditvijo gradbišča in zagotavljanjem varnosti na gradbiščih po obeh omenjenih predpisih tesno prepletajo, deloma pa si tudi nasprotujejo. Pri prenovi gradbene zakonodaje, ki je trenutno v pripravljalni fazi, nameravamo, podobno kot že v veljavni zakonodaji, tudi v gradbenem zakonu ohraniti določbe, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti pri izvajanju del, pri čemer bomo predlagali, da se še bolj okrepi odgovornost investitorja oziroma njegovega pooblaščenca za nadzor gradnje, dosledneje pa se nameravamo izogniti podvajanju ali predrugačenju pravil, določenih v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki je v celoti implementirala omenjeno direktivo 92/57/EEC.
Ne glede na predvideno prenovo zakonodaje pa pojasnjujemo, da obveznosti, ki jih ima investitor po samem zakonu oziroma uredbi, pogodbena določila ne morejo izključiti, saj gre za zahtevo zakona, ki ima za posledico prekršek in ustrezno sankcioniranje s strani pristojnih inšpekcijskih služb. Odškodninska in kazenska odgovornost v primeru nastanka škode ali ob izpolnjevanju elementov kaznivega dejanja, povezana z ravnanjem ali opustitvijo dejanj udeležencev pri graditvi pa se ravna po določilih obligacijskega in kazenskega zakonika.
S strani MOP je bilo poleg odziva posredovano Poročilo o ukrepanjih gradbene inšpekcije glede ugotavljanja kršitev na podlagi 15. točke 1. odstavka 164. člena ZGO-1 v povezavi z 82. členom ZGO-1 (pri čemer ne gre za nadzore nad obveznostmi, ki jih določa Uredba o varnosti in zdravju pri delu na premičnih in začasnih gradbiščih, ki ga izvaja inšpekcija pristojna za delo).

Objavljamo glavne ugotovitve poročila o akciji »Nadzor na gradbiščih maj –junij 2014«, ki so bile posredovane s strani INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN PROSTOR:
Poročilo o ugotovljenih kršitvah 82. člena ZGO-1, glede organizacije gradbišča, varnostnega načrta in ureditve gradbišča pri katerih je bila izdana odločba za odpravo nepravilnosti na podlagi 1. točke 1. odstavka150. člena ZGO-1 oziroma odločba za ustavitev gradnje, ker ugotovljene nepravilnosti niso bile odpravljene, po določenih subjektih, je razvidno iz spodnjih tabel:

Inšpektorji pri nadzoru gradbišč praviloma med drugim preverjajo tudi spoštovanje 82. člena ZGO-1. Gradbeni inšpektorji v inšpekcijskih pregledih posameznih gradbišč, ki jih opravijo na kraju samem, preverjajo podatke o objektu, investitorju, nadzorniku, odgovornem nadzorniku, zavarovanju odgovornosti, izvajalcu del, gradbenem dovoljenju, in sestavnih delih gradbenega dovoljenja, projektu za izvedbo, zakoličbenem zapisniku oz. načrtu, označitvi gradbišča, dokazilih o skladnosti vgrajenih gradbenih proizvodih ter dobavnice/račune omenjenih proizvodov, pogodbo o nadzoru, pogodbo z izvajalcem, odločbo o dogovornem vodji del, dnevnik o izvajanju del, knjigo obračunskih izmer, načrt organizacije gradbišča, … tako je bilo v usmerjeni akciji Nadzora na gradbiščih v letu 2014 pregledanih 548 gradbišč na katerih se je izvajala gradnja 114 zahtevnih objektov, 433 manj zahtevnih objektov in 1 enostavnega objekta. V akciji na sodelovalo 60 gradbenih inšpektorjev in 2 nadzornika inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Gradbeni inšpektorji so v zvezi z akcijo odprli 610 inšpekcijskih postopkov in 51 prekrškovnih postopkov. V 224 primerih nepravilnosti, ki so bile predmet nadzora v okviru akcije, niso bile ugotovljene, zato je bil izdan sklep o ustavitvi postopka. V preostalih primerih so se ugotovljene nepravilnosti nanašale na zavarovanje in označitev gradbišča, načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt, nepravilnosti v zvezi z vodenjem gradbenega dnevnika, neobstoj listin na gradbišču, nepravilnosti pri sklepanju pogodbo z udeleženci pri graditvi in izpolnjevanju pogojev za le-te, nepravilnosti pri zakoličbi objekta, nepravilnosti v zvezi z registriranjem dejavnosti gradbeništva, nepravilnosti pri zavarovanju odgovornosti in obsegu ter ustreznosti le-te ter nepravilnosti pri dokazovanju vgrajenih materialov. V sklopu akcije je bilo opravljenih 683 inšpekcijskih rednih in izrednih pregledov, 48 izrednih pregledov z zaslišanjem, 235 kontrolnih pregledov in 192 zaslišanj.
Ugotovljeno je bilo, da so gradbišča zahtevnih objektov in objektov, ki se gradijo z javnimi sredstvi ali/in sredstvi EU, praviloma urejena in brez nepravilnosti. Več nepravilnosti je bilo opaženih v zvezi z gradnjo manj zahtevnih objektov, predvsem, kadar gradnja poteka v lastni režiji, oziroma ob povsem neukih investitorjih. V tovrstnih primerih so bile ugotovljene predvsem nepravilnosti v zvezi z označitvijo, zavarovanjem, udeleženci pri graditvi in ureditvijo gradbišča.
Inšpektorji so akcijo ocenili zelo pozitivno, ravno tako so pozitivni vtisi s terena, saj je veliko udeležencev pozdravilo tovrstno akcijo, saj gre v primerih kršitev pogosto za nelojalno konkurenco, pri čemer je Inšpekcija za okolje in prostor RS hkrati navedla tudi številne predloge za izboljšanje sedanjega stanja pri pripravi nove gradbene zakonodaje, ki je trenutno v pripravi.

ODZIV MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI: Ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, z opredelitvijo obveznosti naročnika, nadzornika, koordinatorja za varnost in zdravje ter izvajalca gradbenih del, določa Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05) (v nadaljnjem besedilu: uredba).
Uredba v šestem odstavku 4. člena določa, da mora pred začetkom dela na gradbišču naročnik ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi. Za izdelavo varnostnega načrta in druge dokumentacije, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu, je zadolžen koordinator za varnost in zdravje v fazi priprave projekta (7.člen uredbe). Imenovanje koordinatorja je prav tako dolžnost naročnika (ali po njegovem pooblastilu nadzornika projekta) (1.odstavek 4.člena uredbe).
V povezavi z zastavljenim vprašanjem oziroma pobudo pojasnjujemo, da uredba izrecno določa, da imenovanje koordinatorja za varnost in zdravje, ne odvezuje naročnika ali nadzornika projekta obveznosti, ki jih imata pri zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču. Nadalje je pomembno, da naročnik ali nadzornik projekta svojih obveznosti po uredbi ne moreta prenesti na izvajalca del (9.člen uredbe). Navedena ureditev je skladna z evropsko ureditvijo in prakso, saj uredba v celoti prenaša v slovenski pravni red Direktivo Sveta 92/57/EEC z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih. Uredba določa tudi kazni oziroma globe za prekrške, ki jih stori naročnik projekta (investitor) s tem, da ne imenuje koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, ne zagotovi, da se izdela varnostni načrt, ne sestavi prijave gradbišča itd.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je glede izpostavljene problematike (na pobudo Ministrstva za javno upravo) pridobilo tudi stališče Inšpektorata RS za delo. Inšpektorat ugotavlja, da se kljub tako opredeljenim obveznostim naročnika oziroma nadzornika projekta, v praksi dogaja, da ima glavni izvajalec s pogodbo določeno obveznost izdelave varnostnega načrta oziroma nosi strošek izdelave varnostnega načrta. Naročnik na takšen način sicer zagotovi izdelavo varnostnega načrta, hkrati pa prenese strošek na izvajalca, kar je zanj najpomembnejše. Ker naročnik zagotovi izdelavo varnostnega načrta, naj tudi ne bi ravnal v nasprotju z 9. členom uredbe, čeprav ta določa, da naročnik ali nadzornik projekta svojih obveznosti po uredbi ne moreta prenesti na izvajalca del.
V zvezi z ugotovitvami inšpektorata, ministrstvo pojasnjuje, da kljub praksi, po kateri naročnik oziroma investitor prelaga stroške izdelave varnostnega načrta ali druge dokumentacije na izvajalca del, naročnik še vedno odgovarja za obveznosti, ki jih ima po uredbi, torej tudi za primer, da varnostni načrt ni bil izdelan, na kar opozarja podjetnik v svojem dopisu.
Poleg izpostavljenega vprašanja je inšpektorat v praksi zaznal še nekatere druge probleme v zvezi z izvajanjem uredbe, zato bo ministrstvo v sodelovanju z inšpektoratom proučilo ugotovitve nadzornega organa in v tej povezavi možnosti za dopolnitev ali spremembo zakonodaje na tem področju, ki bi lahko doprinesle tudi k doslednejšemu spoštovanju ureditve v praksi.