odločba ZPIZa za nazaj - roki

ODZIV MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE: V konkretnem primeru gre za postopek odjave iz zavarovanja delavca, ki mu je zaradi pravnomočnosti odločbe ZPIZ o priznani I. kategoriji invalidnosti prenehala pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi torej po samem zakonu preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o I. kategoriji invalidnosti. (glej prvi odstavek 119. člena ZDR-1).
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, mora delodajalec kot zavezanec za prijavo, delavca odjaviti iz obveznega socialnega zavarovanja v roku 8 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec mora ob odjavi delavca predložiti dokazilo, iz katerega izhaja, s katerem dnem je odločba o I. kategoriji invalidnosti postala pravnomočna.
To je lahko:
- odločba o I. kategoriji invalidnosti opremljena s štampiljko pravnomočnosti ali
- potrdilo ZPIZ, v katerem je navedeno s katerim dnem je odločba o I. kategoriji invalidnosti postala pravnomočna.
Zgolj odločba o I. kategoriji invalidnosti ni zadosten dokaz za odjavo iz zavarovanja.
Glede na navedeno menimo, da ukrepa ni potrebno uvrstiti v Enotni dokument, ker je prišlo le do napačnega razumevanja glede pravnomočnosti odločbe.

ODZIV MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI: Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujemo, da se o pravicah iz tega zavarovanja odloča oziroma se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ni z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS; št. 96/12 in spremembe, v nadaljevanju ZPIZ-2), drugače določeno. ZPIZ-2 posebej ureja pravico do pričetka postopka za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja, in sicer lahko predlog za začetek postopka poda poleg samega zavarovanca tudi zavarovančev osebni zdravnik ali imenovani zdravnik, v soglasju z osebnim zdravnikom pa tudi izvajalec medicine dela. Posebnosti so urejene tudi v zvezi s samim trajanjem postopka, saj mora zavod izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka (ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca in medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in njegovi delovni zmožnosti). Rok za izdajo odločbe je lahko daljši, kot pa ga določajo splošni predpisi (2 meseca od prejema vloge), in sicer ob upoštevanju dejstva, da je potrebno v primerih, ko se ugotavlja invalidnost zavarovanca in pravice na tej podlagi, za samo odločitev v zadevi pridobiti izvedensko mnenje izvedenskih organov zavoda. V zvezi s samim pritožbenim rokom pa ugotavljamo, da ZPIZ-2 nima posebnih določb, kar pomeni, da je zavod dolžan na drugi stopnji izdati odločbo v roku dveh mesecev po prejetju pritožbe. V zvezi s postopkom je določeno še, da odločba o pravici do invalidske pokojnine postane izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna. Drugi odstavek 108. člena ZPIZ-2 določa, da je pogoj za pridobitev pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz 4. odstavka 25. člena ZPIZ-2. Po prvem odstavku 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in spremembe, v nadaljevanju ZDR-1) v 2. dostavku 119. člena določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna.
Iz zgoraj zapisanega in ob upoštevanju navedb v dopisu ugotavljamo, da pogodba o zaposlitvi predmetnemu delavcu še ni prenehala. Pogoj za odjavo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je prenehanje pravnega razmerja, na podlagi katerega je posameznik vključen v obvezno zavarovanje. Ob predhodni ugotovitvi tako ZZZS takega delavca še ni mogle odjaviti iz zavarovanja, saj razlogi za tako odjavo še niso nastopili. Pojasnjujemo sicer, da točnih podatkov ni mogoče razbrati iz dopisa, zaradi česar v nadaljevanju dopisa pojasnjujemo razloge ob predpostavki, da sta delodajalec in zavarovanec prejela odločbo o invalidnosti prve kategorije in priznanju invalidske pokojnine 20.7.2015. Od tega dne dalje teče rok za pritožbo, kar pomeni, da tega dne odločba še ni dokončna niti pravnomočna, temveč je za tak učinek potrebno še počakati. Ob dejstvu da ZPIZ-2 ne vsebuje posebnih določb pravnomočnosti in dokončnosti, se to preverja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list, RS, št. 24/06-upb in spremembe, v nadaljevanju ZUP). Ta določa, da odločbe prve stopnje postane pravnomočna, če se ne more več izpodbijati v upravnem sporu. Pogoj za možnost izpodbijanja odločbe v upravne sporu je med drugim predhodno uveljavljanje pravnih sredstev v upravnem postopku, torej predhodno uveljavljanje pritožbe. V kolikor stranke ne uveljavljajo pritožbe, tako postane odločba dokončna on pravnomočna z dnem poteka pritožbenega roka, lahko pa tudi takrat, ko se pritožbi odpovedo vse stranke. V skladu s 5. odstavkom 225. člena ZUP se o dokončnosti oziroma pravnomočnosti na zahtevo stranke izda potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti. Organi od strank ne smejo zahtevati takšnega potrdila, temveč morajo, če je potrebno, sami pridobiti od pristojnega organa podatek o dokončnosti  ali pravnomočnosti.
Odločba ZPIZ-a bi bila glede na zapisano lahko 24.7.2015 pravnomočna le, v kolikor bi se stranke odpovedale pritožbi zoper njo, v nasprotnem primeru pa ne, kar pomeni, da tudi delovno razmerje na podlagi samega zakona še ne bi prenehalo. Razlog za prenehanje delovnega razmerja na podlagi samega zakona je namreč pravnomočna odločba o invalidnosti I. stopnje oziroma o pridobitvi invalidske pokojnine, kar stranke dokazujejo s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga pridobijo pri organu, ki je odločbo izdal.
Pojasnjujemo tako, da v konkretnem primeru ne bi šlo za odjavo iz zavarovanja z dnem 1.4.2015, saj takrat zavarovanec še ni imel pravnomočne odločbe o priznanju pravice do invalidske pokojnine, temveč v ustreznem roku po prejemu te odločbe, odvisno od tega, ali se ta odločba izpodbija ali en ter ali so se stranke odpovedale pravici do pritožbe. Menimo, da delodajalec na dan, ko je želel opraviti odjavo iz zavarovanja, še ni razpolagal s pravnomočno odločb, zato delodajalcu svetujemo, da pridobi potrdilo o pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi invalidnosti I. stopnje in priznanju pravice do invalidske pokojnine, ki jo predloži ZZZS takrat, ko želi odjaviti delavca iz zavarovanja. Šele pravnomočna odločba je namreč razlog, da se delovno razmerje preneha po samem zakonu in s tem preneha tudi pravno razmerje, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje, delodajalec pa mora na tej podlagi v roku 8 dni po prenehanju pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, vložiti odjavo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

ODZIV ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE:
Po 3. odstavku 182. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS, št. 96/12 in 39/13, v nadaljevanju ZPIZ-2), postane odločba o pravici do invalidske pokojnine izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna. ZZZS, kot prijavno odjavna služba tako dne 24.07.2015 še ni mogla razpolagati z obvestilom o pravnomočnosti.  
Pojasnjujemo Vam, da je za odjavo iz zavarovanja pri pristojnem organu-ZZZS-ju, potrebno imeti obvestilo o pravnomočnosti izdane odločbe. Obvestilo o pravnomočnosti odločbe, s katero je bila zavarovancu priznana pravica do invalidske pokojnine, se izda v posebnem postopku, potem ko se ugotovi, da je odločba, ki jo je izdal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), postala pravnomočna. V kolikor gre za odločbo izdano na prvi stopnji, obvestilo izda območna enota Zavoda, za odločbo izdano v pritožbenem postopku, pa obvestilo o pravnomočnosti izda organ druge stopnje-strokovni delavec, ki je vodil pritožbeni postopek, potem ko preveri, da zoper predmetno odločbo ni bila vložena tožba na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Obvestilo o pravnomočnosti odločbe, s katero je bila zavarovancu priznana pravica do invalidske pokojnine, območna enota Zavoda, oziroma pritožbeni referent, ki je vodil postopek na drugi stopnji, posreduje ZZZS-ju, osebnemu zdravniku zavarovanca in delodajalcu, v kolikor je zavarovanec, kateremu je bila pravica do invalidske pokojnine priznana, zaposlen.
Ker gre v konkretnem primeru za zaposlenega zavarovanca, opozarjamo še na 1. odstavek 119. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 pop.), ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine, postane pravnomočna.
V konkretnem primeru je bil štirimesečni rok za izdajo odločbe prekoračen za en mesec. Omeniti je potrebno, da je že zakonodajalec predvidel pravno varstvo v primeru, ko organ v predpisanem roku ne izda odločbe. Četrti odstavek 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku določa, da če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. V navedenem primeru stranki v postopku tega pravnega varstva nista izkoristili.
Na podaljševanje postopkov vplivajo dejavniki kot so zmanjšanje števila zaposlenih in posledično večje obremenitve ter dodatne aktivnosti kot so npr. Izvršitev odločbe ustavnega sodišča RS, št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26.3.2015. Skladno z navodilom za upravljanje s tveganji št. 0071-4/2013/(01000) z dne 6.12.2013 je v registru tveganj v oddelku za invalidsko zavarovanje ažurno reševanje zahtevkov opredeljen kot cilj, ki ga vseskozi zasledujemo. V letnem poročilu o preverjanju registra tveganj za obdobje od 1.6.2014 do 31.5.2015 je bilo ugotovljeno, da je zaradi premajhnega števila strokovnih delavcev nastopilo tveganje pri uresničitvi ažurnega reševanja zahtevkov. V zvezi s tem je bil izveden tudi ukrep za opravljanje dela preko polnega delovnega časa.
V zvezi s problematiko reševanja zahtevkov v zakonsko določenem roku skladno z navodilom št. 0071-27/2014 (01000) z dne 31.12.2014 v OE Ljubljana tudi sprotno spremljamo čas reševanja zahtevkov. Na podlagi spremljanja nerešenih zadev se posameznikom vsake tri mesece podajo pisne odredbe o nerešenih zadevah z rokom, do katerega je zadeve potrebno zaključiti.