Dve ločeni nakazili (plača in malica) na bančni račun delavca

ODZIV BANKE SLOVENIJE: Posebnih predpisov, ki bi predpisovali obveznost ločenega nakazovanja prejemkov, omenjenih v sporočilu podjetnice, po našem vedenju ni, v zvezi s tem pa sicer izpostavljamo pomemben vidik zagotavljanja podatka o namenu plačila – obveznega podatka pri izvrševanju kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (člen 5 v povezavi s Prilogo k uredbi). V slovenskem bančnem okolju je ta podatek zagotovljen z izpolnitvijo polja "koda namena" s strani plačnika pri izvršitvi plačilne transakcije. Gre za štirimestno kodo namena plačila, ki nadomešča tekstualni zapis namena plačila. Njeno uporabo priporočajo uporabnikom plačilnih storitev pravila sheme SEPA, skupaj s strukturirano referenco, ki omogoča avtomatsko zapiranje terjatev.
V okviru kod namenov izpostavljamo, da je z vidika izvrševanja plačilnih transakcij ločevanje izplačila plač in dodatkov (kar izpostavlja podjetnica v svojem sporočilu) po našem mnenju relevantno predvsem iz vidika izvršb. Velja namreč, da so nakazila plač, pokojnin, regresov, potnih stroškov, socialnih transferjev itd., na račune fizičnih oseb, v primeru, da na računu poteka izvrševanje izvršbe (rubeža sredstev) različno rubljiva glede na zakonodajo. S pravilno označitvijo namena plačila je torej zagotovljena tudi pravilna obdelava plačila z vidika izvršbe. V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanjU je namreč izvršba na določene prejemke omejena (npr. plača ) ali pa celo prepovedana (predvsem socialni prejemki).
Določena pojasnila glede uporabe kod namenov plačila (tudi v primeru izplačila plač in dodatkov) je podalo Združenje bank Slovenije (ZBS), najdete pa jih na spletni strani http://www.sepa.si/, pod Vprašanja in odgovori glede kode namena na UPN. Za morebitna dodatna vprašanja glede kod namenov predlagamo, da se obrnete neposredno na ZBS.

ODZIV MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI: Plačilo za delo je eden pomembnih elementov delovnega razmerja kot dvostranskega razmerja med delavcem in delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, št. 21/13 in 78/13- popr., v nadaljevanju ZDR-1) kot splošen predpis na področju delovnih razmerij vsebuje temeljne določbe o plačnem sistemu v posebnem tretjem poglavju in poleg sestavin plače določa nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust, odpravnino ob upokojitvi, posebej varuje enako plačilo ne glede na spol ter določa čas, način in kraj plačila ter pravila v zvezi z zadržanjem in pobotanjem izplačila plače. Glede pravil za izplačevanje plače ZDR-1 v okviru 135. člena določa, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo v skladu z zakonom preko bančnega računa delavca, s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Plača mora biti delavcu na razpolago na določen plačilni dan. Določena je dolžnost delodajalca, da delavcu do konca plačilnega dne izda pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Upoštevaje navedeno ureditev lahko ugotovimo, da ZDR-1 ne predpisuje obveznosti ločenega nakazovanja plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja na bančni račun delavca.