Oddajte pobudo

Dopolnitev ZDR-1 v zvezi z nadzorom bolniškega staleža v povezavi z zadnjo alinejo 110. člena ZDR-1

Področje: Delovno pravno
Pristojni organi: MDDSZ
  • 06. 07. 2015Pobuda objavljena
  • 06. 07. 2015Pobuda posredovana v odziv
  • 29. 07. 2015Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Spoštovani!

Predlagamo dopolnitev ZDR-1 v zvezi z nadzorom bolniškega staleža v povezavi z zadnjo alinejo 110. člena ZDR-1. Delodajalec trenutno nima pravne podlage za lastno izvajanje nadzora bolniškega staleža z namenom odkrivanja zlorab bolniške. Tudi, če se na nekem naključnem obisku ali s pričevanji drugih ugotovi, da gre za zlorabo, to ni možno uporabiti v postopku prenehanja. Velja zgolj najem detektiva, po tarifi detektivskega dela, pa še ta v omejenem obsegu, brez fotografiranja ali snemanja, če gre za tujo posest. To pomeni, da je 8. (zadnjo) alinejo 110. člena nemogoče oz. vprašanje, po kakšnih dragih in dolgotrajnih postopkih, sploh možno realizirati. Lep pozdrav

Odgovor pristojnega organa

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

V zvezi z vašim predlogom ugotavljamo, da ZDR-1 v 167. členu določa, da je delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Delavec mora v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe spoštovati navodila pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije oziroma v tem času ne sme opravljati pridobitnega dela ali brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotovati iz kraja svojega bivanja, v nasprotnem primeru mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi na podlagi osme alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi pogoji iz 109. člena ZDR-1. Osnova za presojo obstoja navedenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so torej navodila pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije glede ravnanja delavca v času začasne nezmožnosti za delo. Podrobneje način uresničevanja pravice do odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ter v drugih primerih določajo predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja - Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter na njegovi podlagi sprejeta Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in drugi podzakonski akti, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za zdravje.

Pri presoji dopustnosti nadzora ravnanja delavca v času začasne nezmožnosti za delo oziroma kontrole uresničevanja predpisanega bolniškega reda pa so z vidika delovnopravne ureditve  relevantne zlasti določbe 46. do 48. člena ZDR-1. Delodajalec mora varovati in spoštovani delavčevo osebnost in ščititi delavčevo zasebnost. Ta obveznost obsega dolžnost varovanja dostojanstva delavca pri delu in dolžnost varstva delavčevih osebnih podatkov. Obveznost varovanja delavčeve osebnosti velja ves čas trajanja razmerja med delavcem in delodajalcem: v fazi sklepanja, trajanja in prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebne podatke delavca samo, če je tako določeno z zakonom in je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (48. člen ZDR-1). V delovnem razmerju se torej uporabljajo tudi predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ki podrobneje urejajo navedena vprašanja. Za inšpekcijski nadzor na izvajanjem določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1) ter za pojasnila v zvezi s kontrolo bolniškega staleža v povezavi z 48. in 110. členom ZDR-1 z vidika obdelave osebnih podatkov je pristojen Informacijski pooblaščenec.
Glede na mnenje Informacijskega pooblaščenca, ki  je že bilo podano v zvezi z možnostjo  kontrole bolniškega staleža s strani delodajalca  na identično ureditev v prej veljavnem ZDR , ocenjujemo, da dopolnitev delovnopravne ureditve – v ZDR-1, ni potrebna.