Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
V zvezi z izpostavljenim predlogom pojasnjujemo, da je Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13, 78/13, v nadaljevanju ZDR-1), uvedel novost, in sicer v okviru 214. člena širi omejeno delovno pravno varstvo na ekonomsko odvisne osebe. Ekonomsko odvisna oseba je definirana kot samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika (213. člen ZDR-1).
Namen določbe 214. člena je osebi, ki dela v odvisnem ekonomskem razmerju, odpreti pravno pot, da lahko zahteva od naročnika vsaj v nekaterih elementih delovno pravno varstvo. Tako lahko ekonomsko odvisna oseba zahteva upoštevanje prepovedi diskriminacije, minimalnih odpovednih rokov pri odpovedi razmerja, prepoved odpovedi civilne pogodbe ob neutemeljenih odpovednih razlogih, zagotavljanje primerljivega plačila in odškodninsko odgovornost, tako kot je to predvideno za zaposlene v delovnem razmerju..
V skladu s tretjim odstavkom 214. člena je ekonomsko odvisna oseba za upravičenost do omejenega delovnopravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti
Glede na številne pojavne oblike v praksi bo potrebno ekonomsko odvisnost kot dejavnik zagotavljanja omejenega delovnopravnega varstva presojati v vsakem konkretnem primeru, v spornih primerih pa varstvo uveljavljati v okviru sodnega varstva. Ob tem pa velja poudariti, da samozaposlenih oseb, ki opravljajo delov v ekonomski odvisnosti do naročnika, ne smemo zamenjevati s prikritimi delovnimi razmerji, se pravi z razmerji, pri katerih obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, vendar so po obliki sklenjena kot civilna razmerja. V teh primerih gre za zlorabo zakona, kar pomeni, da te osebe lahko uveljavljajo delovno razmerje in posledično celotno delovnopravno varstvo.
Vključitev urejanja položaja "ekonomsko odvisnih oseb" oziroma zagotavljanja sicer omejenega delovnopravnega varstva tem osebam, je bila v veljavni ZDR-1 vključena v zadnji fazi oblikovanja zakonskih rešitev. Ker je bilo med socialnimi partnerji na podlagi strokovnih opredelitev ugotovljeno, da bi bilo primerno to področje celovito urediti s posebnim zakonom, so bile v ZDR-1 vključene le najnujnejše rešitve in sicer z vidika zagotavljanja omejenega delovnopravnega varstva tem osebam, ob tem da se predvideva, da bo poseben zakon, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb, podrobneje in celoviteje uredil to področje. Zato se omenjene določbe 213. in 214. člena uporabljajo le do uveljavitve tega posebnega zakona (223. člen ZDR-1).
Ocenjujemo, da priprava in sprejem posebnega zakona zahteva predhodno spremljanje in proučitev stanja na slovenskem trgu dela predvsem z vidika razumevanja, uporabe in učinkovanja že sprejetih rešitev v ZDR-1 v praksi. V tem kontekstu bo proučen in obravnavan tudi izpostavljeni predlog.
Sprememba oz. dopolnitev 213. in 214. člen ZDR-1 v zvezi z ekonomsko odvisnimi osebami
Pobuda
Spoštovani!
Predlagamo spremembo oz. dopolnitev 213. in 214. člen ZDR-1 v zvezi z ekonomsko odvisnimi osebami. Tudi, če podjetje ne pogojuje neke ekskluzive ali konkurenčne klavzule s.p.-ju (edinemu zaposlenemu), s katerim ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju, je po trenutni določbi v tveganju o izkazovanju ekonomske odvisnosti, če je s.p. bil manj uspešen ali se niti ni trudil prodati svojih storitev še drugje. Predlagamo dopolnitev določb v smeri, da je to lahko tudi predmet medsebojne pogodbe, da se dogovorita za kaj naročnik prevzema odgovornost, za kaj pa ne. Seveda upoštevaje, da ne sme biti v njunem poslovnem odnosu prisotnih elementov delovnega razmerja, ki bi nakazovale na zlorabo statusa s.p. pri posamezniku namesto sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Slednje je najbrž bil tudi poglavitni razlog uvedbe določb ekonomske odvisnosti v ZDR-1.