Pridobitev uporabnega dovoljenja za zidanico

Odziv Ministrstva za okolje in prostor:

Ministrstvo za okolje in prostor je že večkrat izrazilo naklonjenost razvoju turizma v zidanicah, hkrati pa tudi opozorilo na večplastnost problema, ki ga predstavlja urejanje statusa zidanic z vidika področja urejanja prostora in graditve. Do sedaj je bila izpostavljena predvsem problematika nelegalno oz. neskladno zgrajenih objektov, saj je pridobitev gradbenega dovoljenja za nelegalno oziroma neskladno zgrajen objekt odvisna tako od izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na zanesljivost objekta, kot tudi od določil v občinskih prostorskih aktih, s katerimi mora biti, glede na veljavno zakonodajo, skladna vsaka gradnja.

V dopisu navajate kot problem le pridobitev uporabnega dovoljenja in stroške za pridobitev potrebne dokumentacije, kot jedro problema pa dejstvo, da se zidanice klasificirajo kot gospodarski objekt.

V zvezi s tem naj navedemo, da se zidanice kot manjše stavbe v vinogradu za hranjenje vina (razlaga iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika), skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS št. 109/2011) uvrščajo med nestanovanjske kmetijske stavbe, konkretno med stavbe za spravilo pridelka (klasifikacijska št. 12713). Kot take v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, 24/2013, 26/2013 – v nadaljevanju Uredba) pod pogoji, določenimi v točki 18. Priloge 2 Uredbe, štejejo kot enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega in uporabnega dovoljenja oziroma kot nezahtevni objekt za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po poenostavljenem postopku, ki ga določa Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 (14/05 popr.), 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl.US, 120/06-odl.US, 126/07, 57/09-skl.US, 108/09, 61/10-ZRud-1 (62/10 popr.), 20/11-odl.US, 57/12; v nadaljevanju ZGO-1) v členih 74.a do 74.č, uporabnega dovoljenja zanje pa ni treba pridobiti. Pogoji, da je zidanico šteti kot enostavni objekt so, da je stavba pritlična, enoetažna, površine do vključno 40 m2, kot nezahtevni objekt pa je šteti zidanico, ki je površine do vključno 150 m2 in višine do vključno 6m. Dodatni pogoj za opredelitev zidanice kot enostavnega ali nezahtevnega objekta pa je, da objekt ni namenjen prebivanju (niti stalnemu niti začasnemu).

Razvrstitev objektov v klasifikacijske skupine se določa po pretežnem namenu dela stavb, pri čemer je treba ugotoviti kolikšne deleže uporabne površine tal zavzemajo posamezni deli objekta.To pomeni, da bi bilo v primeru, da v »zidanici« površina, namenjena bivanju, presega površino, namenjeno spravilu pridelka, takšno stavbo treba šteti kot stanovanjsko stavbo. Samostojne hiše, vile, kmečke hiše in druge podeželske hiše, počitniške hišice in podobne enostanovanjske stavbe spadajo v skupino enostanovanjskih stavb (klasifikacijska številka 11100). Za enostanovanjske stavbe je v ZGO-1 določeno, da za začetek njihove uporabe ni potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja, lahko pa ga investitor kljub temu zahteva (drugi odstavek 5. člena). V tem primeru in pod pogojem, da je enostanovanjska stavba zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.

Pobude, da bi se za zidanice meja, kot je določena v prvem odstavku 197. člena ZGO-1, po katerem se šteje, da imajo uporabno dovoljenje vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so bile s 01.01.2013 v uporabi, dvignila tako, da bi za zidanice kot mejno leto veljalo leto 1991, ne moremo sprejeti, saj bi to pomenilo preveliko odstopanje od splošnih pravil, določenih z zakonom. V postopku celovite prenove prostorske, gradbene in okoljske zakonodaje pa bomo o vašem predlogu ponovno razmislili.

Pojasnilo glede priprave nove zakonodaje na področju pridobivanja uporabnih dovoljenj:

Opisano problematiko pridobivanja uporabnih dovoljenj bo urejal nov gradbeni zakon, ki pa je še v fazi priprave, zato podrobnejših pojasnil zaenkrat ministrstvo še ne more podati, dodajamo pa tudi opozorilo, da je v nadaljevanju predstavljena rešitev še povsem delovne narave in je neverificirana pri odločevalskih strukturah.

V delovnem osnutku zakona je ta problematika rešena s tako imenovano "amnestijo za objekte", ki so v pretežno enakem obsegu zgrajeni že več kot 20 let. Za te objekte bi ob predložitvi lokacijskega prikaza, dokazilu o daljšem obstoju objekta in dokazilu o evidentiranju upravna enota izdala dovoljenje, ki bi imelo učinke gradbenega in uporabnega dovoljenja, stranski udeleženci v tem postopku pa bi lahko ugovarjali zgolj in izključno starost objekta, kar pomeni, da se skladnost s prostorskimi akti in drugimi predpisi ter gradbeno-tehnična skladnost ne bi preverjala. Tudi za samo izdajo rednega uporabnega dovoljenja za objekte, ki sicer že imajo gradbeno dovoljenje, so predvidene poenostavitve in sicer bo možna izdaja uporabnega dovoljenja na podlagi izjave nadzornika ali drugege pooblaščenega arhitekta/inženirja, da je objekt zgrajen skladno s predpisi, predvsem pa bo možna izdaja uporabnega dovoljenja  tudi v primeru manjših odstopanj (takrat novega oz. spremenjenega gradbenega dovoljenja ne bo treba pridobiti, potreben bo zgolj projekt s prikazanimi odstopanji in izjava arhitekta/inženirja).