ODZIV MINISTRSTVA ZA FINANCE – FINANČNE UPRAVE RS:
V zvezi s posredovanim predlogom (Pobuda 595) za odpravo administrativnih obremenitev na področju trošarin vam v nadaljevanju posredujemo povzetek celotnega primera. Pri tem pa izpostavljamo, da se je celoten postopek vodil skladno z veljavnimi trošarinskimi predpisi.
Družba X d.o.o. (v nadaljevanju družba) je imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika številka 4230-1380/2007-5 z dne 20. 11. 2007. Na podlagi dovoljenja za oproščenega uporabnika se družbi dovoli, da nabavi denaturiran etilni alkohol 96 vol. % (TO 2207 20) pod režimom odloga plačila trošarine in ga porablja kot surovino v svoji proizvodnji. V zadevnem dovoljenju za oproščenega uporabnika je v 9. točki izreka tudi navedeno, da je imetnik dovoljenja pred potekom obdobja, za katero so mu bile odobrene količine nakupa trošarinskih izdelkov brez obračunane trošarine, dolžan predložiti zahtevek za naslednje obdobje ter da so spremembe količin v obdobju, na katero se nanaša dovoljenje in odobritev količine za naslednje obdobje, mogoče na podlagi naknadnega zahtevka. Družba je tako dne 21. 12. 2010, na podlagi dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, pri dobavitelju družbi Y d.d. (v nadaljevanju dobavitelj) nabavila denaturirani etilni alkohol 96,20 vol%. Družba je dobavitelju šele dne 30. 3. 2011 dostavila obvestilo – popravek naročilnice (naročilnica z dne 9. 12. 2010 za nabavo denaturiranega etilnega alkohola v količini 291,38 hL). V popravku naročilnice je družba dobavitelja obvestila, da za del naročene količine denaturiranega etilnega alkohola (4.312 litrov) družba še ni izkoristila odobrene količine trošarinskih izdelkov, ki jih lahko v letu 2010 nabavi brez plačila trošarine, med tem ko naj dobavitelj za preostalo količino (24.826 litrov etilnega alkohola), ki presega odobrene količine, obračuna pripadajoči znesek trošarine. Dobavitelj je družbi dne 1. 3. 2011 izstavil račun, na katerem je obračunal trošarino v znesku 238.826,12 EUR. Dobavitelj je za 24.826 litrov etilnega alkohola obračunal in plačal trošarino na podlagi instituta samoprijave (55. člen Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14)). Družba je dne 3. 1. 2012 osebno vložila na Carinski urad Ljubljana (CU LJ) zahtevek za vračilo plačane trošarine na podlagi 4. točke prvega odstavka 30. člena Zakona o trošarinah- ZTro (Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14) in sicer za denaturirani etilni alkohol (24.826 litrov), katerega je nabavila dne 21. 12. 2010 in porabila v letu 2011, in sicer gre za količine denaturiranega etilnega alkohola, ki so presegale odobrene količine nakupa trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine za leto 2010. V postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za vračilo trošarine je CU LJ ugotovil, da pri nabavi (dne 21. 12. 2010, po računu številka 29350576) 24.826 litrov denaturiranega etilnega alkohola trošarina ni bila vključena v ceno. Zato trošarine za 24.826 litrov etilnega alkohola dobavitelj ni odvedel (plačal v proračun), ampak je to storil kasneje in sicer šele 15. 4. 2011 na podlagi instituta samoprijave. CU LJ je tako ugotovil, da družba ni izpolnjevala pogoja za vračilo trošarine (4. točka prvega odstavka 30. člena ZTro), saj ob nabavi denaturiranega etilnega alkohola trošarina ni bila obračunana, ker je bil trošarinski izdelek nabavljen v skladu z naročilom družbe, ki ga je naročila in prejela kot oproščen uporabnik trošarinskih izdelkov, torej pod režimom odloga plačila trošarine. CU LJ je tako dne 12. 4. 2012 družbi z odločbo številka DT 42301-92/2012-10 zavrnil zahtevek za vračilo trošarine za leto 2011 za 23.882,61 litrov denaturiranega etilnega alkohola z vsebnostjo alkohola 100 vol%, ker je ugotovil, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, da ni utemeljen. Družba je dne 26. 4. 2012 preko Odvetniške pisarne d.o.o. vložila pritožbo zoper odločbo CU LJ št. DT 42301-92/2012-10 z dne 12. 4. 2012.
Ministrstvo za finance (drugostopenjski organ) je pritožbo družbe zavrnilo z odločbo št. DT-498-3-47/2012-2 z dne 10. 7. 2012. Tudi drugostopenjski organ je presodil, da družbi, ki ima status oproščenega uporabnika, utemeljeno ni bila priznana pravica do vračila trošarine na podlagi 4. točke prvega odstavka 30. člena Ztro, ker se navedena določba po naravi stvari ne more nanašati na oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, saj le ti v skladu z zakonom in na podlagi dovoljenja poslujejo v režimu odloga plačila trošarine.
Družba je po Odvetniški pisarni d.o.o. zoper odločbo CU LJ št. DT 42301-92/2012-10 z dne 12. 4. 2012 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT 498-3-47/2012-2 z dne 10. 7. 2012 vložila tožbo na Upravno sodišče RS v Ljubljani. Upravno sodišče RS v Ljubljani je s sodbo št. I U 1245/2012-11 z dne 7. 5. 2013 zavrnilo tožbo zoper odločbo CU LJ št. DT 42301-92/2012-10 z dne 12. 4. 2012. Po presoji Upravnega sodišča RS so razlogi, ki jih je za izpodbijano odločitev navedel drugostopenjski organ, pravilni.
Vrhovno sodišče RS je s sodbo številka X Ips 234/2013 z dne 19. 12. 2013 zavrnilo revizijo družbe zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 1245/2012-11 z dne 7. 5. 2013. Tudi revizijsko sodišče (Vrhovno sodišče RS) je presodilo, da je bilo materialno pravo v obravnavani zadevi pravilno uporabljeno. Ker je družba imela ob nabavi trošarinskih izdelkov status oproščenega uporabnika za nabavo tovrstnih trošarinskih izdelkov na podlagi dovoljenja carinskega organa, je po mnenju Vrhovnega sodišča RS tudi pri nabavi tovrstnih trošarinskih izdelkov dolžna nastopati le v tej vlogi. Nadalje razloži, da je s tem, ko je oproščeni uporabnik presegel količine, odobrene v dovoljenju za oproščenega uporabnika, mu ni prenehal status oproščenega uporabnika, saj mu dovoljenje ni prenehalo (28. člen ZTro), ampak se mu na podlagi 2. točke tretjega odstavka 12. člena ZTro plačilo trošarine za te količine ne more odpustiti. Ker je družba imela status oproščenega uporabnika, Vrhovno sodišče RS zaključi, da družbi tudi ni mogoče priznati pravice do vračila trošarine na podlagi 4. točke prvega odstavka 30. člena ZTro, saj se navedena določba po naravi stvari ne more nanašati oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, saj le ti s skladu z zakonom in na podlagi dovoljenja poslujejo v režimu odloga plačila trošarine. Zato tudi po presoji revizijskega sodišča družbi utemeljeno ni bila priznana pravica do vračila trošarine na podlagi 4. točke prvega odstavka 30. člena ZTro.
Glede na zgoraj obrazloženo v konkretnem primeru niso bile ugotovljene nezakonitosti konkretnega upravnega akta, zaradi česar tudi Finančna uprava Republike Slovenije ne more spremeniti stališče glede sprejete odločitve, ki je bila potrjena tudi s sodbo Upravnega sodišča. Izpostavljamo, da smo kot organ državne uprave vezani na veljavne pravne predpise v kar nas zavezuje načelo zakonitosti.
Zavedamo pa se, da se je trenutno veljavna ureditev Zakona o trošarinah glede statusa oproščenega uporabnika v praksi pogosto izkazala za neživljenjsko oziroma togo glede na posebnosti poslovanja oproščenega uporabnika in nepredvidljive gospodarske razmere. Prav zaradi navedenega smo za to področje predlagali spremembo, ki bi oproščenemu uporabniku, ki je primarno vezan na poslovanje s trošarinskimi izdelki v režimu odloga plačila trošarine, omogočila tudi nabavo teh izdelkov izven režima odloga, torej z obračunano trošarino in sicer pod pogoji, ki jih bo določal Zakon o trošarinah. Predlagana sprememba zakona je trenutno v obravnavi pri Ministrstvu za finance.
OPOMBA Ministrstva za javno upravo:
Objavo predlagane spremembe lahko spremljate na naslovu:
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/davki_in_carine/predlogi_predpisov/
ODZIV MINISTRSTVA ZA FINANCE:
Podjetje izpostavlja primer, glede obravnave zahteve za vračilo trošarine, v skladu z Zakonom o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12, 109/12 in 32/14; v nadaljevanju Zakon o trošarinah), v povezavi z izdano odločbo takratne Carinske uprave RS v letu 2012. Podjetje, ki mu je carinski organ izdal dovoljenje za oproščenega uporabnika, ki omogoča imetniku dovoljenja nabavo trošarinskih izdelkov brez trošarine, nabavilo trošarinske izdelke s plačano trošarino, za katere mu carinski urad ni odobril vračilo trošarine. Glede navedenega primera izpostavljamo, da Ministrstvo za finance ni pristojno za poseganje v sodne postopke, ki so za zadevni primer potekali. S spremembo zakonodaje, kot navajamo v naslednjem odstavku, ne bo zagotovljena retroaktivnost, ki bi rešila navedeno problematiko podjetja.
V odgovoru Gospodarski zbornici Slovenije v letu 2013, ki je zastopala zadevno podjetje, smo pojasnili, da je institut oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov v zakonodaji urejen ustrezno in sicer na način, da omogoča ustrezen nadzor nad pravilnim izvajanjem trošarinske zakonodaje, institut oproščenega uporabnika je opcijske narave, za imetnika dovoljenja pa pomeni izpolnjevanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz vsebine izdanega dovoljenja. Ker ugotavljamo neskladja pri izvajanju zakonodaje v delu, ki zadeva izpostavljeno problematiko, smo v ta namen že oblikovali spremembo določbe, ki bo predlagana v okviru novega Zakona o trošarinah, ki bo posredovan v obravnavo v letošnjem letu.
Trošarina in oproščeni trošarinski uporabnik
Pobuda
Zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji o trošarinah oziroma izjemne togosti pri njenem izvajanju je resno ogroženo eno do podjetij, ki dolga desetletja vestno posluje. Primer, ki je v neposredni pristojnosti MF, ima tudi širši značaj zaradi možnih podobnih primerov. Konkretni primer se je pričel z odločbo št. DT 42301-92/2012-10 z dne 12.4.2012 Ministrstva za finance, Carinske uprave RS, Carinskega urada Ljubljana. Dodatno dokumentacijo lahko zadevno podjetje za potrebe reševanja primera v okviru storitve »Poslovni SOS« po potrebi naknadno da na vpogled. Podjetje, ki proizvaja tehnične izdelke, ima status oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov (t.j. alkohola za namen uporabe v tehničnih izdelkih), kar pomeni, da sme nabavljati trošarinski izdelek brez plačila trošarine. V določenem letu je pomotoma prekoračilo predvideno kvoto nabav iz okvira tega statusa. Ko je podjetje to ugotovilo, je želelo stvar popraviti. S strani Carinske uprave RS (CURS, sedaj FURS) je dobilo napotek, da naj za razliko pokrije/plača trošarino kot da ne bi bilo oproščeni trošarinski uporabnik in da mu bodo potem, ko bo dokazano, da je trošarinski izdelek uporabil za tehnične namene (t.j. kot trošarine opravičena raba), ta sredstva povrnjena. Gre za več kot 230.000 € (velik obseg za mikro podjetje z dolgo tradicijo vestnega poslovanja, kar so ob več predhodnih in kasnejših obiskih potrdili tudi inšpektorji CURS/FURS). Vendar pa kasneje do tega povračila ni prišlo, češ da subjekti s statusom oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov ne morejo »pasti« v režim rednih plačil, ki so jih že tako oproščeni. Ker takšna možnost v relevantni zakonodaji ni predvidena (da bi tisti, ki so trošarino plačali kot oproščeni uporabnik, le-to dobili povrnjeno), se sedaj že nekaj let vlečejo sodni postopki. Podjetje je zaradi tega v težki poslovni situaciji, saj je zaradi nevrnjenih sredstev moralo najeti zelo obremenjujoč kredit in mu povsem po nepotrebnem grozi propad. Če je osnovni namen zakonodaje o trošarinah izpolnjen, torej da je bilo blago dokazano uporabljeno kot trošarine opravičena raba, mora biti trošarina podjetju vrnjena. Podjejte je naredilo napako - prekoračilo je odobreno količino in se ga zato lahko kaznuje, vendar so te vsote mnogokrat manjše od zneska trošarine, ki mu ni bil vrnjen. Očitno je, da je FURS zavedel podjetje in po pogovoru z vodstvom kaže, da so pripravljeni zadevo za podjetje ugodno rešiti, če se le najde ustrezna pravna pot. Doslej je bil o tej problematiki že izveden sestanek s predstavniki vodstva FURS (namestnikom gen. direktorice FURS g. Petrom Grumom, direktorjem Uprave za carine g. Stanislavom Mikužem in g. Miran Kvandercem, vodjo Sektorja za trošarine in okoljske dajatve) - potrdili so, da razumejo težko situacijo podjetja in bodo tudi sami priskočili na pomoč, da se s skupnimi močmi najde zakonsko ustrezna pot in jo tudi realizira. Na Ministrstvo za finance, državnega sekretarja mag. Dragonjo, je bila že nekajkrat posredovana prošnja za sestanek, da bi predstavili primer in opozorili na sistemsko pomanjkljivost pri zakonodaji, saj se opisanemu podobni primeri lahko zgodijo tudi drugim subjektom, žal brez odziva naslovnika.