Prijava in odjava delavcev v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje

Odgovor Zavoda za zaposlovanje RS:

S 1.1.2014 je pričel veljati Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je za osebe v delovnem razmerju določil nov rok za vlaganje prijav v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (drugi odstavek 45. člena ZMEPIZ-1), hkrati pa ukinil rok za vlaganje prijav v obvezno zdravstveno zavarovanje (druga alinea prvega odstavka 116. člena ZMEPIZ- 1).

Skladno s 45. členom ZMEPIZ-1 mora biti prijava za delavca v delovnem razmerju vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. V primeru, ko delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z deiom, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Zamuda roka za vložitev prijave v zavarovanje je prekršek po 105. členu ZMEPIZ-1.

Zaradi zakonske določbe, po katert mora biti prijava v zavarovanje vložena pred nastopom dela, delodajalci pogodbe o zaposlitvi sklepajo veČ dni pred nastopom dela in hkrati tudt vložijo prijavo v zavarovanje. Na ZZZS je omogočeno, da se prijava v zavarovanje lahko evidentira največ 8 dni pred pričetkom zavarovanja.

Potrdilo o prijavi v zavarovanje, ki ga ZZZS vrne delodajalcu, je hkrati tudi dokazilo, da je bila prijava za delavca v zavarovanje vložena, s čimer delodajalec posredno dokazuje, da ne gre za zaposlovanje delavca na črno (prva alinea prvega odstavka 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja načrno-ZPDZC-1).

V zvezi z navedeno problematiko je potrebno ločiti dve situaciji:

1*   delavec na dan nastopa dela, ki je prvi dan zavarovanja, neopravičeno ne pride na delo

Primer: Delodajalec vloži prijavo v zavarovanje Iz naslova delovnega razmerja dne 28.5.2015, dan nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, kije prvi dan zavarovanja, je 1.6.2015. Delavec na dan 1.6.2015 ne nastopi dela, ker ne želi delati pri temu delodajalcu.

Zavod je pridobil mnenje MDDSZ (v prilogi), ki navaja, da za primere, ko delavec ne nastopi dela na dan, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, ZDR-1 ne določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati. Z vidika veljavnosti pogodbenega razmerja ugotavljajo, da je delovno razmerje vzpostavljeno, da je pogodba o zaposlitvi formalno veljavna, vendar ne pride do uresničevanja pravtc in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. MDDSZ meni, da v teh primerih pogodba o zaposlitvi lahko preneha veljati le na način, določen v 77. členu ZDR-1.

Navedeno pomeni, da v primeru, ko je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, pa detavec iz neopravičenih razlogov ni nastopil dela, stornacija prijave v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja ni mogoča. Delodajalec mora ob odjavi iz zavarovanja predložiti dokazilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalec kot dokazilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi najpogosteje predloži sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, kot vzrok odjave pa navede 01. Če je datum odjave enak datumu prijave v zavarovanje, potem ima ta delavec en dan zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri tem delodajalcu.

2.   delavec odstopi od pogodbe o zaposiitvi pred datumom nastopa dela, prijava v zavarovanje že vloŽena

Primer: Delodojalec vloži prijavo v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja dne 28.5.2015, dan nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, ki je prvi dan zavarovanja, je 1.6.2015. Delavec na dan 29.5.2015 odstopi od pogodbe o zaposlitvi, ki se še ni pričela uporabljati.

ZZZS je zaznal tudi nekaj primerov kot je opisani primer pobudnika (manj kot 10), da delavec odstopi od pogodbe pred datumom nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. V teh primerih so bila dana konkretna pojasnila prijavno odjavni službi, da se prijava lahko stornira, pod pogojem, da
delodajalec predloži pisno izjavo delavca (ali podobno dokazilo), da odstopa od pogodbe o zaposlitvi, in da je seznanjen, da bo prijava v zavarovanje, ki je že vložena, stornirana.

V izogib podobnim primerom bomo za prijavno odjavno službo pripravili posebno navodilo.

Dejstvo, da je na ZZZS omogočen vnos prijave pred dejanskim pričetkom veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ne sme onemogočati strankama, da svobodno izražata voljo o veljavnosti in vsebini pogodbenega razmerja, ki sta ga s pogodbo vnaprej dogovorile - vendar le do dneva nastopa dela. Stornacije so bile tako dopustne le v primeru, ko je do odstopa od pogodbe o zaposlitvi prišlo pred datumom nastopa dela.

Za konkretni primer vas vljudno prosimo, da zavezanca napotite na ZZZS, Področje za urejanje zavarovanja in mednarodno zdravstveno zavarovanje, Valentina Vehovar (valentina.vehovar@zzzs.si. tel. 30 77 417), da ponovno preverimo ali so izpolnjeni pogoji za stornacijo zavarovanja.

Odziv MDDSZ:

Izpostavljena problematika je bila proučena z vidika vprašanj delovnopravne ureditve - obstoja delovnega razmerja  kot podlage za obvezna socialna zavarovanja.

Ob tem ugotavljamo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr.,  v nadaljevanju ZDR-1) v okviru 11. člena določa, da se s pogodbo o zaposlitvi sklene delovno razmerje, pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi oziroma z datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora delavca najkasneje pred začetkom opravljanja dela vključiti v socialna zavarovanja in mu v 15 dneh po nastopu dela izročiti fotokopijo prijave.

Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz opravičenih razlogov, ne začne delati (četrti odstavek 11. člena ZDR-1). Opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne začne delati, so primeri, ko je delavec opravičeno odsoten z dela po zakonu ali kolektivni pogodbi, lahko pa jih s pogodbo o zaposlitvi določita tudi stranki sami. V kolikor torej delavec ne nastopi dela zaradi opravičljivih razlogov, se šteje, da se delovno razmerje začne na dan, določen v pogodbi o zaposlitvi, oziroma z dnem podpisa pogodbe, vključno s pravicami iz socialnega zavarovanja.

Če pa delavec ne nastopi dela in tega tudi ne opraviči, ugotavljamo, da ZDR-1 te situacije izrecno ne ureja.  ZDR-1 ureja le načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pogodba o zaposlitvi  preneha veljati na način, določen v ZDR-1 (77. člen).

Dodatno pa opozarjamo na določilo 13. člena ZDR-1, v skladu s katerim se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. Ob tem menimo, da je z vidika jasnosti in dokazljivosti glede neuresničevanja delovnopravnih pravic in obveznosti (zaradi delavčevega nenastopa dela iz neopravičenega razloga) primerno in potrebno, da delodajalec to pisno ugotovi.

V zvezi z izpostavljeno pobudo bomo proučili potrebo po jasnejši zakonski ureditvi in jo obravnavali v postopku  naslednjih zakonskih sprememb.