Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
V zvezi z izpostavljeno pobudo pojasnjujemo, da je plačan letni dopust pravica delavcev, določena v številnih mednarodnih in evropskih dokumentih. Temeljni dokument Mednarodne organizacije dela je Konvencija MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu,1970, v okviru Sveta Evrope je v revidirani Evropski socialni listini priznana tudi pravica do najmanj štiritedenskega plačanega letnega dopusta. V EU je v Listini Evropske unije o temeljnih socialnih pravicah med zagotavljanjem pravice delavcev do poštenih in pravičnih delovnih pogojev v 31. členu posebej izpostavljena pravica do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta, podrobneje pa pravico do letnega dopusta določa Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa - združena verzija.
Nova ureditev Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr., v nadaljevanju ZDR-1) v četrtem odstavku 162. člena ureja možnost izjemnega prenosa oziroma izrabe letnega dopusta tudi po koncu referenčnega obdobja v kasnejšem obdobju in sicer za delavca, ki zaradi odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov ali zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarske letu niti ne do 30. junija naslednjega koledarskega leta. V teh primerih ima delavec pravico, da izrabi ves neizrabljeni letni dopust do 31. decembra naslednjega koledarskega leta.
Potrebne spremembe v ureditvi pravice do letnega dopusta v ZDR-1 v zvezi z zagotavljanjem možnosti delavcu, da izrabi letni dopust, ki ga zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ali zaradi porodniškega dopusta ali dopusta z nego in varstvo otroka dejansko ni mogel izrabiti v tekočem koledarskem letu, niti ne do 30. junija naslednjega koledarskega leta, temeljijo na strokovnih analizah prej veljavne slovenske pravne ureditve. Na samo oblikovanje novih rešitev v ZDR-1 pa so vplivale predvsem odločitve Sodišča EU v zadevah Schultz-Hoff ter Stringer in drugi (C-350/06 in C-520/06 z dne 20.1.2009), kasnejše KHS AG (C-214/10 z dne 7.7.2011), Neidel (C 337/10 z dne 3.5.2012) in Dominguez (C-282/10 z dne 24.1.2012).
Dopust
Pobuda
Pozdravljeni.
4. točka 162. člena ZDR-1
Delavec, ki celo leto ni bil niti ene ure na delovnem mestu, pač pa v celoti v bolniškem staležu, je upravičen do celega dopusta iz leta, ko ni nič delal, še celo naslednje leto. Dopust se laično razume kot regeneracijo od dela, v bistvu pa ima taka oseba potem več dopusta, ko se vrne na delo, kot pa tisti, ki v tekočem letu delajo. Med delavci to sproža nejevoljo, negativizem.
Predlagamo spremembo, da v primeru nič dela (iz kakršnegakoli osebnega vzroka), ni dopusta za koledarsko leto za nazaj.