Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
V okvir obveznosti, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 - popr., v nadaljevanju ZDR-1) nalaga delodajalcu, sodi tudi zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje delavcev pri delu v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Pravice in obveznosti tako delodajalcev kot tudi delavcev v zvezi z zagotavljanjem varnih delovnih razmer, ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011, ZVZD). Ena od temeljnih dolžnosti delodajalca v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev je izdelava ocene tveganja. V skladu z oceno tveganja pa mora delodajalec sprejeti in izvesti ukrepe za zagotovitev varnega in zdravega dela, ki so skladni z vrsto, naravo in ravnijo tveganja na delovnem mestu. Zato delodajalec sprejme izjavo o varnosti, ki temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na konkretnem delovnem mestu ter na oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. V okviru izjave o varnosti delodajalec tudi določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati delavec za delo na določenem delovnem mestu.
V okviru preventivnih ukrepov, namenjenih ohranitvi zdravja delavcev, mora delodajalec zagotavljati zdravstvene preglede delavcev. Poleg zdravstvenih pregledov pred zaposlitvijo so pomembni zlasti občasni pregledi, s katerimi se ugotavlja, ali delavec še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične zahteve za delo na določenem delovnem mestu.
V skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/2002), pooblaščeni zdravnik po končanem preventivnem zdravstvenem pregledu posreduje delodajalcu oceno o delavčevem izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Pooblaščeni zdravnik o rezultatu pregleda takoj obvesti delavca, njegovega izbranega osebnega zdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma njegovo delovno zmožnost. Sicer pa pooblaščeni zdravnik na podlagi rezultatov pregledov predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oziroma ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oziroma utegnejo ogrožati zdravje delavcev. Pooblaščeni zdravnik delavcu ne prepove opravljanje dela, temveč predlaga, glede na ugotovitve zdravstvenega pregleda, varstvene ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni za zagotovitev zdravja delavca. Ti ukrepi se lahko nanašajo na sanacijo in izboljšanje razmer delovnega mesta, sredstev za delo, zaščitno delovno opremo, kot tudi opravljanje dela na drugem delovnem mestu, če delavec ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za konkretno delovno mesto oziroma, če delo, ki ga delavec opravlja, škoduje njegovemu zdravju in razmer z drugimi ukrepi ni mogoče sanirati.
V zvezi s tem pa velja tudi opozoriti, da ZDR-1 splošne zdravstvene sposobnosti v smislu prej veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ne pozna več kot splošnega pogoja za sklenitev delovnega razmerja. Vendar pa je lahko s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca zdravstvena zmožnost za določeno delovno mesto predpisana kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Iz navedenega lahko zaključimo, da zdravstvena sposobnost za opravljanje konkretnega dela ni pogoj, ki bi bil določen z zakonom oziroma izvršilnimi predpisi, zato v takšnih primerih nesposobnost ne more biti zakonit in utemeljen razlog za redno odpoved.
Primer, ko delavec več ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za svoje delo, ki ga opravlja, pa sodi tudi v definicijo delovnega invalida III. kategorije po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ. V takšnem primeru bo pooblaščeni zdravnik takoj obvestil tudi izbranega osebnega zdravnika delavca. Delovni invalid, ki ni več zmožen opravljati svoje delo, ima v skladu z navedenim zakonom pravico do premestitve na drugo delovno mesto, v kolikor delodajalec to lahko zagotovi, sicer pa mu lahko delovno razmerje preneha na podlagi 116. člena ZDR-1.
Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev lahko zaključimo, da lahko v primeru, ko se tekom trajanja delovnega razmerja ugotovi, da delavec ne izpolnjuje več zdravstvenih zahtev za konkretno delovno mesto, nastopijo naslednje situacije;
- presoja zdravstvene nezmožnosti delavca z vidika definicije delovnega invalida III. kategorije po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v nadaljevanju zagotavljanje pravic, ki pripadajo invalidu III. kategorije, oziroma možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru nezmožnosti zagotavljanja ustrezne zaposlitve,
- odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če so posebne zdravstvene zahteve pogoj za opravljanje dela in so določene z zakonom ali izvršilnim predpisom,
- opravičena odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo na podlagi zdravstvenih predpisov.
Dopolnitev 110. člena ZDR-1 (izredno prenehanje DR)
Pobuda
Pozdravljeni.
Nezmožnost za delo oz. prepoved dela na osnovi obdobnega zdravniškega pregleda pri pooblaščenem zdravniku medicine dela ni pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja. Delavec ne sme opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi, nima bolniške, pa do prenehanja pogodbe ne more priti.
a. Vso tovrstno tveganje, strošek čakanja na domu je breme delodajalca, tudi če vzrok nezmožnosti za delo ni v povezavi s poškodbo pri delu ali poklicno boleznijo. Oseba pa v teh primerih niti ni nujno upravičena do bolniškega staleža, če se ne zdravi po svoji volji ali pa je v vrsti v čakalni dobi.
b. Čaka se na to, da delodajalec najde delovno mesto, da »najde« poslovni razlog (se slej ko prej znajde na sodišču), da se oseba pozdravi ali pa da pride do obravnave na invalidski komisiji, čemur se ljudje izogibajo, ker se zavedajo možnosti prenehanja. Če dobi omejitve na invalidski komisiji, sledi postopek z vlogo na republiško Komisijo za prenehanje delovnega razmerja invalidu. Če se ne dobi pozitivnega mnenja, prenehanje zopet ni možno. Cela zadeva lahko traja več kot leto dni.
Predlagamo dopolnitev določb 110. člena ZDR-1 za izredno prenehanje delovnega razmerja na osnovi nezmožnosti za delo na delovnem mestu iz zdravstvenih razlogov, ko ni v teku bolniškega staleža (to je zdravljenja) ali v teku invalidskega postopka.