Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in 78/13- popr., v nadaljevanju ZDR-1) v okviru 58. člena ureja vprašanje preračuna presežnih ur, ki so nastale v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi sezonske narave dela oziroma dela v neenakomernem delovnem času, ki traja najmanj tri mesece zaporedoma. V tem primeru se na zahtevo delavca ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom, tako izračunani delovni dnevi pa se štejejo v delavčevo delovno dobo tako, kot če bi jih prebil na delu. Pri tem skupna delovna doba ne sme presegati 12 mesecev.
V zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja za sezonske delavce, ki imajo presežek ur, je iz navedb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije povzeti, da se pri vštevanju preračunane zavarovalne dobe iz sezonskega dela v skupno zavarovalno dobo upošteva pravilo, po katerem se ista obdobja štejejo v zavarovalno dobo le enkrat. Če torej zavarovanec po poteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni bil ponovno zavarovan (pogodba o zaposlitvi ni bila podaljšana) ali če z zavarovanjem ni pokrito kakšno drugo obdobje v koledarskem letu, se mu preračunana zavarovalna doba prišteje k zavarovalni dobi, dopolnjeni v tem koledarskem letu na podlagi tekočega zavarovanja. Za posamezno koledarsko leto se zavarovancu prišteva k tekoči zavarovalni dobi le toliko preračunane dobe, da skupaj znaša največ 12 mesecev. Če je preračunane dobe iz sezonskega dela več, se ne upošteva za priznanje in odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V primeru, ko ne gre za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere so sezonski delavci opravili delo, ki presega poln delovni čas, se torej pravice iz socialnih zavarovanj uveljavljajo glede na datum prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
V kolikor pa se na račun več opravljenih ur delovnopravni status delavca podaljša, se to lahko izvede s podaljšanjem delovnega razmerja na podlagi pogodbene volje obeh strank, pri tem pa je v pogodbi o zaposlitvi potrebno urediti vsa delovnopravna vprašanja.
V zvezi z izpostavljeno pobudo bomo proučili potrebo po jasnejši zakonski ureditvi in jo obravnavali v postopku naslednjih zakonskih sprememb.
Sprememba 54. člena ZDR-1
Pobuda
Pozdravljeni.
Predlagamo dopolnitev 54. člena ZDR-1, da bi bil razlog sklenitve pogodbe za določen čas ali aneksa k obstoječi pogodbi o zaposlitvi za določen čas tudi koriščenje preostalih (že oddelanih) ur v dobro oz. na prošnjo delavca tudi oddelanih nadur. To je v praksi velikokrat obojestranski interes, za realizacijo katerega pa ni pravne podlage, to je za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ko delavec dejansko ne bi bil nič prisoten na delu. Za prejem nadomestila na ZRSZZ se zgodi, da delavcu manjka zgolj par dni, delodajalec pa mu ne more podaljšati delovnega razmerja, pač pa mu izplača nadure. Na slabšem sta potem obe strani – delavec ni upravičen do nadomestila na zavodu, delodajalca pa nadura stane več kot koriščenje ur.