Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:
Uvodoma bi želeli poudariti, da se določila Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS št. 32/14, v nadaljevanju ZPDZC-1), ki se nanašajo na novo ureditev ODD uporabljajo od 1.1.2015 dalje, ko je stopil v veljavo tudi Pravilnik. ZPDZC-1 in Pravilnik delita dela, ki se lahko opravljajo kot ODD, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice).
Poudarjamo, da so bili ključni cilji zakona povečanje pristojnosti in podlaga za učinkovitejše delo nadzornih organov, jasnejša opredelitev posameznih pojmov in ukrepov, zaostritev sankcij za kršitelje, administrativna poenostavitev in seveda zmanjšanje obsega dela in zaposlovanja na črno. Sistem je tako potrebno gledati v celoti, saj se z vrednotnicami podaja podlaga za opravljanje dela, s čimer si naročnik storitve oz. dela zagotovi, da se delo ne opravlja na črno ter da so v okviru predmetnega dela plačani tako prispevki, kot posledično tudi davki, v kolikor je oseba davčni zavezanec. S tem se posameznikom zagotovi osnovna socialna varnost, zagotovi se vpogled v seznam prijavljenih posameznikov in z nakupom vrednotnice posameznik zakonito opravlja storitve oz. opravlja določeno delo. Poudariti je potrebno, da so se v precejšnji meri dvignile tudi kazni, zato je na drugi strani potrebno, da se zagotovi preventivna možnost naročnikom, da preverijo legalnost opravljanja dela posameznikov, ki opravljajo ODD in tako izogib kršitvam zakona in posledično možnim izrekom kazni.
V zvezi s samo birokracijo predmetnega sistema pa pojasnjujemo, a smo si ves čas priprave zakona, kot tudi pri sami izvedbi, prizadevali pripraviti tak sistem, ki čim manj obremenjuje posameznika, ki opravljajo tako delo, kot tudi same naročnike. Ravno iz tega razloga je bila uvedena vrednotnica, na podlagi katere se plačuje pavšalne prispevke, kar je za posameznike in naročnike mnogo enostavneje, kot pa da bi plačilo prispevkov vezali na dejansko prejet dohodek, ravno tako je predmetna ureditev najenostavnejša in tako tudi najcenejša z vidika same izvedbe tega sistema. Posebej poudarjamo še, da se bo v okviru e-uprave vzpostavila tudi možnost elektronskega nakupa vrednotnice, s čimer se bo sistem še dodatno poenostavil, zaradi česar menimo, da trenutno ni izkazana potreba po spreminjanju načina opravljanja dela v okviru osebnega dopolnilnega dela.
Osebno dopolnilno delo
Pobuda
Pozdravljeni.
Predlagam, da se sistem vrednotnic za storitvene dejavnosti (tip A) enako izvaja kot za dejavnost prodaje izdelkov (tip B). Torej, da je zahteva vrednotnice na strani izvajalca, ne naročnika. Zelo sem bil vesel, ko sem izvedel novico o razširitvi nabora dejavnosti, ki se jih da opravljati preko t.i. osebnega dopolnilnega dela. Namreč to je edina legalna alternativa, kako začeti dejavnost, v kolikor nimaš dovolj visokega rednega dohodka, dovolj prihrankov oz. enostavno biznis ideja (vsaj v štartu) ne misli prinašati vsaj ~300 eur/mesec prihodka. Ostalih alternativ žal ni, saj od prvega dne zahteva fiksni znesek ~300 eur/mesec. To je precej visok znesek, saj strank na začetku načeloma nimaš, razen če si prej preizkusil biznis ne-legalno. Slednji način preizkusa celo priporoča zavod za zaposlovanje, kar pomeni, da je to splošno sprejet način, kar je naravnost grozno in kaže na resne probleme v obstoječi ureditvi. No, da ne zaidem toliko iz teme, osebno dopolnilno delo, kjer je znan naročnik storitve, oz. na splošno za storitve, zahteva vrednotnico v višini 9 eur/stranko/mesec, ki jo povrh vsega kupi naročnik, ne pa izvajalec (naročnikom se ne da ubadati s papirologijo).
To sicer ni tako grozno napačno pri npr. hišni čistilki, ki pride 2x na mesec na vaš dom za nekaj ur, je pa silno bizarno za kake druge dejavnosti, kjer je bolj običajno da človekovo storitev rabiš 1x in še to za 1-2 urci. Se pravi trenutna ureditev favorizira storitvene dejavnosti, kjer je strank zelo malo in zahtevajo storitev večkrat na mesec. Tako storitev, ki se izvaja za veliko število strank in/ali poredko pa ta oblika precej duši in bi ji bila dosti bolj primerna oblika plačevanja vrednotnic, ki se uporablja za seznam B, torej prodajo izdelkov.
Naj navedem primer dela, za katerega sem bil jaz prvotno zainteresiran. To so npr. inštrukcije. Stranke so pripravljene plačati od nekje 5 do 15 eur/h in to 1-2 h v enem dnevu. Frekvenca prihajanja je (najpogostejša) 1x na mesec (pred testom), oz. zgodi se do največ 3x v enem mescu, več ne. Realno lahko dobim nekje konstantno 100 eur/mesec (letno povp.) iz tega. Torej odpirati podjetje za to je neumno (prihodek pod 300 eur/mesec). Osebno dopolnilno delo je pa tukaj super alternativa. Žal pa ima pomanjkljivosti, ki jih najbolje povem na praktičnih primerih:
- Najbolj pomembna, stranka bi morala na UE nakupit vrednotnico. Inštrukcije isti dan nekako za večino odpadejo (stranke so večinoma tudi <18 let, ne vem če lahko sami to kupujejo; UE dela do takrat ko starši delajo, itd.). Poleg tega, ne vem koliko bi jih bilo za to papirologijo. Dosti lažje bi bilo, da je zahteva po vrednotnici na izvajalcu.
- Večino strank lahko gladko odslovim, saj če bi rada inštrukcije za poceni (5 €/h, socialni problemi) ali kratek čas se mi ne splača oz. niti ne morem (ob predpostavki, da pridejo 1x, pred testom).
Npr. 1 h (po 5 €) je nemogoče, saj je vrednotnica 9 €. Po socialni tarifi (5 €/h) 2 h, pa dobim ven 1 €. Že pri najvišji tarifi (15 €/h) je za 1 h inštrukcij neto znesek 6 € (60% davka!), za 2 h pa 21 € oz. 30% davka. Slednja je nekako edina sprejemljiva oz. za stranko bi moral zahtevati min. 2 h po 10 €. Zgornje nekako brez razloga močno oteži izvajanje te dejavnosti v praksi in posledično prikrajša državo, izvajalce in naročnike do denarja oz. storitve.
Veliko lažje bi bilo, če bi bil način plačila prispevkov na strani izvajalca na enak način kot tip B dejavnosti, oz. še boljše, da bi se prispevke plačalo ob izdanem računu (npr. 16,5% na 5 ali 15 €/h).