Oddajte pobudo

Terjatev upnika

Področje: Pravosodje
Pristojni organi: MF, MP
  • 29. 05. 2015Pobuda objavljena
  • 29. 05. 2015Pobuda posredovana v odziv
  • 02. 07. 2015Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Spoštovani.

Predlagam vam v razmislek naslednje vprašanje, ker sem mnenja, da ni poslovni in je predvsem neživljensko.

Upnik preko svojega izvršitelja in Ajpesa blokira osebni avto, kateri je last podjetja in istočasno ne dovoli njegovo odprodajo za kritje dolgov ali ne dovoli ponovne registracije. O problemu se obvesti izvršitelja, ta pa pove, da mora soglasje dati upnik. Upnik izjavi, da ga zanima samo denar in o tem ponovno obvestimo izvrštelja in od istega zahtevamo, da neregstriran avto odpelje, ker leži na parkirišču par mesecev. Odgovora ni in se sprašujemo, kako je mogoče, da izvršitelj/upnik ne odpeljeta avta in istega ocenita in prodata in s tem denarjem zaprejo dolg dolžnika do upnika. Ta zakon je skregan z poslovnostjo, logiko in marsičem drugim.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za pravosodje:

V Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja izvršbo na podlagi sklepa sodišča, določa, da se rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (register), opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Register vodi AJPES. Dolžniku je prepovedano razpolagati z zarubljeno stvarjo (86. člen ZIZ), torej stvari ne sme sam prodati. Prodajo stvari opravi izvršitelj na javni dražbi ali z neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem, ali prek osebe, ki opravlja komisijske posle (93. člen ZIZ). ZIZ ne daje podlage za prepoved registracije zarubljene stvari, temveč tako ureditev pozna Zakon o davčnem postopku, ki ureja davčno izvršbo in v tretjem odstavku 186. člena določa, da se v primeru, ko se zarubi motorno ali priklopno vozilo, do prenehanja veljavnosti rubeža vozila ne sme uporabljati, registrirati oziroma podaljšati prometnega dovoljenja, razen z dovoljenjem davčnega organa.

Upnik lahko v predlogu za izvršbo zahteva le rubež in cenitev premičnine, vendar mora v tem primeru v treh mesecih od dneva rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo (tretji odstavek 81. člena ZIZ). 92. člen ZIZ določa, da mora biti prodaja zarubljene stvari opravljena v treh mesecih po rubežu. Med dnevom rubeža in dnevom prodaje mora preteči najmanj petnajst dni, v primeru iz tretjega odstavka 81. člena pa mora biti prodaja opravljena v treh mesecih od dne, ko je upnik predlagal prodajo stvari.

Način hrambe zarubljenih stvari določa Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (65. do 69. člen). Hramba je možna pri izvršitelju, upniku, dolžniku ali pri drugi osebi, odvisno od okoliščin primera.

Stranka v postopku lahko z vlogo od sodišča zahteva, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ).

Če izvršitelj krši določbe ZIZ ali drugih predpisov, je disciplinsko odgovoren. Dolžnik lahko Ministrstvu za pravosodje predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja (298.a člen ZIZ).