Odziv Ministrstva za finance:
Zakon o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) v prvem odstavku 50. člena določa, da če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če davek ne bi presegel 10 evrov, razen če ni z zakonom o obdavčenju ali s tem zakonom drugače določeno. Davčni organ z zasledovanjem pravne varnosti o tem zavezanca za davek pisno obvesti. Namen te zakonske ureditve, ki določa znesek, do katerega se davek ne odmeri, je v racionalizaciji in ekonomičnosti davčnega postopka, torej tudi v znižanju stroškov davčnega zavezanca in davčnega organa.
Ta ureditev pa zaradi fiskalne suverenosti samoupravnih lokalnih skupnosti ne velja za primere, ko je davek izključno prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti (na primer: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na vodna plovila, davek od premoženja, pristojbine za gozdne ceste).
Za davčni organ pobiranje teh dajatev, predvsem pristojbin za gozdne ceste, ki predstavljajo z vidika posameznega zavezanca zelo nizke zneske (pogosto nižje od 1 evra), predstavlja veliko administrativno obremenitev kot tudi visoke stroške pobiranja (npr. stroške sestave odločbe, tiskanje odločb, poštnine itd.). Za davčnega zavezanca je plačilo dajatve pogosto nižje od stroška bančne provizije. Na drugi strani pa pobrane dajatve v skupni masi za občine predstavljajo pomembne prihodke. Upoštevajoč navedeno, bo Ministrstvo za finance samoupravnim lokalnim skupnosti ponovno predlagalo, da se z namenom racionalizacije, ki je v interesu davčnega zavezanca in davčnega organa tudi za te primere, davek (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na vodna plovila, davek od premoženja, pristojbine za gozdne ceste) ne odmeri, če davek ne bi presegel 5 evrov. Ta predlog bomo v vključili v novelo ZDavP-2, ki naj bi začela veljati v naslednjem letu, ob pogoju, če se bodo samoupravne lokalne skupnosti z njim strinjale.
Plačilo vseh obveznosti na 1 podračun države namesto na obstoječe 4 pa je zaradi zagotavljanja podatkov v zvezi z davčnim nadzorom in davčno izvršbo neizvedljivo. Pojasniti je treba, da je z namenom zmanjševanja administrativnih ovir in stroškov plačevanja dajatev za zavezance za plačevanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov s 1. 10. 2011 začeli veljati novi prehodni davčni podračuni, ločeni po vrstah javnofinančnih blagajn, in sicer: proračun države (1 podračun), proračuni lokalnih skupnosti (1 podračun za vsako občino), ZPIZ (1 podračun), ZZZS (1 podračun). S spremembo se je nadomestilo cca. 3000 vplačilnih podračunov ter omogočilo plačilo obveznosti z enim nalogom, vendar le, če gre za dajatve znotraj posamezne blagajne javnega financiranja. Če zavezanec pri plačilu na posamezen PDP v sklic na številko odobritve vpiše splošni sklic 99996, lahko z enim plačilnim navodilom plača vse dajatve posameznega prejemnika. Uporaba reference SI19 DŠ-99996 omogoča, da z enim plačilnim navodilom poravnamo vse davke v okviru posamezne javnofinančne blagajne. S tem, ko davčni zavezanec v plačilno navodilo vpiše referenco SI19 DŠ-99996, prostovoljno dopusti, da se s plačilom pokrivajo najstarejše davčne obveznosti po datumu zapadlosti - vendar le znotraj posamezne javnofinančne blagajne.
Več o tem lahko najdete na spletni strani davčne uprave:
http://www.durs.qov.si/si/aktualno/nov nacin placevania davkov s 1 10 2011/
Odločba - plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest
Pobuda
Pozdravljeni.
Z odločbo o plačilu pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2014 mi je bila dodeljena obveznost v višini 1,51 EUR, pri čemer sama odločba obsega 3 A4 strani. Kot izhaja iz odločbe je potrebno posamezne obveznosti plačati tudi po ustreznih podračunih kar pomeni, da je plačilo provizije skoraj tolikšno kot je naložena obveznost.
Predlagam, da se v primerih, ko so zneski nižji od vnaprej določenega zneska plačila, le ti ne zaračunavajo zavezancu oziroma se mu zaračunavajo šele, ko dosežejo vnaprej določen znesek. Poleg tega pa predlagam plačilo vseh obveznosti na 1 podračun države namesto na obstoječe 4.