Odziv Ministrstva za pravosodje:
Vključevanje sodnikov porotnikov v sodne senate predstavlja eno od oblik neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti, ki je po 128. členu Ustave RS ustavna kategorija. Sojenje v senatu je izraz načela zbornosti sodstva, ki je eno temeljnih načel sodstva. V delovnih in socialnih sporih velja pravilo senatnega sojenja (14. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih), sodnik posameznik pa odloča le v taksativno določenih primerih.
Dva sodnika porotnika, ki sta poleg predsednika (sodnika) člana senata, zastopata listo kandidatov delavcev oziroma zavarovancev in listo delodajalcev oziroma zavodov. Posebnost sodnikov porotnikov, ki sodelujejo v delovnih in socialnih sporih, je v tem, da "pripadajo" strankam teh sporov. Z uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sporih se je uveljavila zahteva po sodelovanju laičnih sodnikov, ki temelji na ideji, da je pomembno sodelovanje tistih, ki imajo življenjske izkušnje glede vprašanj, ki jih sodišče obravnava, da se zagotovi sprejemljivost in razumljivost sodnih odločb v teh sporih. Poleg tega pa takšna sestava senatov zagotavlja uresničitev načela sodelovanja predstavnikov delavcev in delodajalcev oziroma zavarovancev in zavodov pri odločanju.
Tudi za primerjalno procesno pravo je značilno sodelovanje sodnikov porotnikov iz vrst socialnih partnerjev. Tako v Nemčiji sodniki porotniki sodelujejo na vseh treh stopnjah. V Avstriji sodišče prve stopnje odloča v senatu treh sodnikov, od katerih sta dva "laična sodnika s poznavanjem stroke" (Fachkundige Leienrichter). Na drugi in tretji stopnji pa senate sestavljajo trije poklicni sodniki in dva laična sodnika. Dodatno pravilo je, da naj ti predstavniki izhajajo iz istih strokovnih krogov kot stranki. Prav tako v Belgiji, Veliki Britaniji, Norveški in Švedski sodelujejo sodniki porotniki pri odločanju v delovnih sporih na prvi in drugi stopnji.
Kot zgoraj pojasnjeno glede temeljne naloge oziroma cilja, ki se zasleduje z vključevanjem sodnikov porotnikov v senate v določenih sodnih postopkih, menimo, da trditev, da ni "nobene dodane vrednosti" ne vzdrži.
Prenova sistema sodniškega porotništva
Pobuda
Ministru za pravosodje predlagam korenito prenovo sistema sodniškega porotništva (razmislek tudi o ukinitvi). V letošnjem letu bodo ponovno potekale volitve za sodnike porotnike na delovnih in socialnih sodiščih in sicer potrebujemo za predviden sistem približno 1500 ljudi, laikov. Čemu sploh vzdržujemo ta že preživeti sistem brez dodane vrednosti. Nagrada porotnikom je smešna (2 € bruto na vsake začete pol ure), med tem pa taisti porotnik ponavadi izgubi cel dan v službi, na račun delodajalca. Pa mi povejte kje opravi koristnejšo delo ali kje je več dodane vrednosti od tega človeka? Predlog je torej, da dajmo končno in izključno prepustiti odločanje o pravu (mogoče tudi o pravici) tistim, ki so zato usposobljeni, torej poklicnim sodnikom.