Oddajte pobudo

Nesmisli v ureditvi nevarnih kemikalij

Področje: Zdravstvo
Pristojni organi: MZ
  • 20. 05. 2015Pobuda objavljena
  • 20. 05. 2015Pobuda posredovana v odziv
  • 18. 06. 2015Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Pozdravljeni.

V ureditvi ravnanja z nevarnimi kemikalijami sta vsaj 2 konkretna nesmisla. Prvi je v tem, da je treba za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij pridobiti 2 ločeni dovoljenji Urada za kemikalije (UK) RS, saj dovoljenje za proizvodnjo ne subsumira dovoljenja za prodajo, kar je popoln absurd. Poleg tega imata obe dovoljenji absurdno visoko upravno takso, saj staneta (za promet) nekaj več kot 200 evrov, oz. (za proizvodnjo) nekaj več kot 400 evrov. Delo, ki ga ima UK, pa je zgolj vpis evidenčne številke in žig na vlogi. Konkretno - če želim proizvajati eterično olje sivke (ki po evropski uredbi sodi med nevarne kemikalije), moram za to plačati več kot 600 evrov, če ga hočem nato tudi prodati. Ob cenah na trgu bi manjši pridelovalec sivke, ki obenem skrbi za razvoj zaraščenega slovenskega podeželja, vsaj polletni zaslužek dal državi. Drugi nesmisel pa je v tem, da če nekdo prelije nevarno kemikalijo iz 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvajanje nevarne kemikalije, četudi ta kemikalija ne spremeni svojih lastnosti v nobenem pogledu. Ponovno primer eteričnega olja sivke: če želim preliti 10ml v dve 5ml steklenički, se to šteje za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Absurd, saj drugod po EU to prosto počnejo in imajo seveda lahko višje marže pri nadaljnji prodaji. S tem pa so slovenska podjetja postavljena v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi EU podjetij. Vesel bom, če bosta moji opombi pripomogli k odpravi teh absurdov.

Odgovor pristojnega organa

Odziv ministrstva za zdravlje:

Zakon o kemikalijah definira vsako od navedenih  vrst dejavnosti (proizvodnja, promet, uporaba, skladiščenje) samostojno. Vsaka dejavnost, povezana s kemikalijami, je po Zakonu o kemikalijah samostojno regulirana in kot takšna zapade vrednotenju z ustrezno upravno takso, kar  nenazadnje tudi izhaja iz  temeljnih pojmov  Zakona. Posamezne izjeme, kdaj se ne plača taksa ( za lastno uporabo) so razvidne iz 44.člena zakona in pojasnil v obrazcu.  Urad RS za kemikalije je pri izdaji dovoljenj za opravljanje različnih vrst dejavnosti z nevarnimi kemikalijami dolžan upoštevati vlogo (Obrazec za pridobitev ustreznega dovoljenja) predlagatelja izdaje konkretnega dovoljenja. V razdelku II omenjenega obrazca lahko predlagatelj poleg proizvodnje označi tudi druge dejavnosti, ki jih bo želel opravljati z nevarno kemikalijo. Če se predlagatelj odloči zgolj za proizvodnjo nevarnih kemikalij in ne za njihovo prodajo, jih bo najverjetneje sam uporabljal in skladiščil za lastne potrebe, vse zaradi proizvodnje in prometa drugih izdelkov; v takih primerih mu  Urad izda dovoljenje  zgolj za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Če se predlagatelj odloči poleg proizvodnje opravljati tudi promet, in to ustrezno označi na obrazcu, mu Urad izda eno dovoljenje za katero je potrebno plačati upravno takso glede na vsako od navedenih dejavnosti.

Upravne takse, ki se zaračunavajo za izdajo teh dovoljenj, ne pokrivajo le stroškov dela dela, ki ga ima z obravnavo teh vlog Urad. Takse se stekajo v integralni proračun, iz katerega pa Republika Slovenija preko Urada pokriva številne zahtevne in obsežne naloge varovanja zdravja in okolja pred škodljivimi učinki kemikalij: ocenjevanje kemikalij in njihovega tveganja za zdravje in okolje, spremljanje prisotnosti kemikalij in njihovih ostankov v ljudeh, zbiranje podatkov o zastrupitvah, pripravo in izvajanje zakonskih ukrepov in postopkov, ter številne druge strokovne naloge s tega področja.

Eterična olja se v prometu in uporabi v Sloveniji lahko pojavljajo bodisi kot navadne kemikalije, ali kot  kozmetični proizvodi. V slednjem primeru za njihovo proizvodnjo ali promet ni potrebno dovoljenje, ki je zmotilo predlagatelja pobude, in bi mu bil ta strošek prihranjen. Po drugi strani pa bi moral za prodajo  kozmetičnih izdelkov zagotoviti obsežne in zahtevne toksikološke ocene ustreznosti za zdravje, ki po podatkih, s katerimi razpolagamo, niso bistveno cenejše od stroška prej omenjenih dovoljenj. V vsakem primeru so proizvajalci dolžni poskrbeti za ustreznost in varnost proizvodov, s katerimi opravljajo svoje dejavnosti - v primeru kozmetičnega proizvoda neposredno s pripravo ocen, v primeru "navadnih" kemikalij pa del te odgovornosti izvaja država.