Odgovor Ministrstva za finance:
Ministrstvo za finance pojasnjuje, da so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen dohodkov, ki so dohodnine oproščeni. Ne glede na vrsto in vir dohodka se za dohodek po zakonu šteje vsako izplačilo oziroma prejet dohodek, ne glede na obliko, v kateri je bil izplačan oziroma prejet. Šteje se, da je bil dohodek prejet, ko je bil izplačan fizični osebi ali ji je bil kako drugače dan na razpolago. Osnovno izhodišče sistema dohodnine je obdavčitev dejanskega oziroma realnega dohodka fizičnih oseb. Zasledovanje tega izhodišča zagotavlja izpolnjevanje osnovnih davčnih načel, predvsem pa načela obdavčitve po ekonomski moči, torej po sposobnosti za plačilo davka ter načelo enakopravne obravnave davčnih zavezancev, kar zahteva primerljivo obravnavo zavezancev v enakem dohodkovnem položaju. Zato je za namene dohodnine bistveno, da se dohodek in posledično davčna osnova ugotovita čim realneje oziroma na način, da se omogoča razlikovanje zavezancev v bistveno različnem dohodkovnem položaju.
V primeru ugotavljanja dohodka iz opravljanja dejavnosti, tudi kmetijske in gozdarske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je zato osnovno izhodišče ugotavljanje dejanskega dohodka na podlagi računovodenja, ki izkazuje dejanske prihodke in dejanske odhodke. Predvsem z namenom administrativne in stroškovne poenostavitve, kar je pomembno prav za davčne zavezance z manjšim obsegom dejavnosti, sistem dohodnine pozna dve poenostavitvi. Prva je možnost ugotavljanja dohodka na podlagi dejanskih, torej računovodsko izkazanih prihodkov in normiranih odhodkov. Taka rešitev od zavezanca zahteva le knjigovodsko evidenco prihodkov (torej enostavnejše knjigovodenje kot v sistemu DDV), kar pomeni, da je administrativno zelo enostavna. Drugo možnost popolnega pavšalnega določanja dohodka na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj, ki ne zahteva od zavezancev nobenega vodenja evidenc, pa lahko uporabijo le fizične osebe, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, to je kmetijsko in gozdarsko dejavnost, za katero Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list RS, št. 9/11, 47/12, 55/13 in 41/14) omogoča pavšalno ocenjevanje dohodka. Praviloma so to le osnovne vrste pridelave (pridelava poljščin, živinoreja, vezana na lastna kmetijska zemljišča, pridelava lesno gozdnih sortimentov.
Načeloma so poenostavljeni načini ugotavljanja dohodka oziroma davčne osnove namenjeni olajšanju administrativnih bremen, vendar poenostavitve na drugi strani zakrijejo bistvene razlike v obsegu dejanskega dohodka med zavezanci in tako zmanjšajo pravičnost obdavčitve. Pri uveljavljanju poenostavljenih načinov določanja davčne osnove se zato vedno tehta slabosti sistema proti koristim (administrativna poenostavitev, zmanjšanje stroškov za vodenje evidenc) in poenostavitve praviloma uveljavi za zavezance z relativno manjšim obsegom dejavnosti.
V pobudi se predlaga, da se dohodke iz opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji do nekega (razumemo manjšega) obsega vključi v sistem popolnega pavšalnega določanja davčne osnove, torej zajame v okvir katastrskega dohodka. V takem primeru bi bilo treba izračun katastrskega dohodka, ki danes skozi sistem kalkulacij zelo pregledno (čeprav zelo podcenjeno) v izračun vključuje le dohodek primarne kmetijske in gozdarske pridelave, nadgraditi z izračunom pavšalne ocene dohodka iz dopolnilnih dejavnosti. Glede na to, da so te lahko zelo raznolike, bi tak pristop zahteval številne dodatne izračune, kar prav tako predstavlja novo administrativno breme, tokrat sicer na strani države.
Predlog pa je mogoče tudi razumeti na način, da se dohodkov za dopolnilne dejavnosti do nekega (malega) obsega sploh ne ocenjuje ampak šteje, da so že zajeti v izračunu katastrskega dohodka. Taka rešitev bi dejansko pomenila popolno oprostitev dohodnine za te dohodke. Glede na to, da dopolnilne dejavnosti niso vedno neposredno povezane s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo kmetije (tradicionalna znanja, proizvodnja energije itd.) in da pogosto lahko predstavljajo neposredno konkurenco opravljanju enaki dejavnosti v drugi statusni obliki (turizem na kmetiji, prodaja tujih pridelkov in izdelkov, predelava kmetijskih pridelkov itd.), bi taka oprostitev pomenila neposredno dodatno nelojalno konkurenčno prednost napram enakim ali podobnim dejavnostim, ki se ne opravljajo na kmetiji in zanje taka oprostitev ne bi veljala. Prav tako se zastavlja vprašanje primernosti take davčne ugodnosti nasproti vsem drugim dejavnostim, ki morajo ne glede na obseg poslovanja (tudi zelo majhen), dohodek ugotavljati na podlagi ustreznih evidenc.
Zato se podpira stališče, da je treba vse dejavnosti obravnavati enako (tudi za kmetijsko in gozdarsko dejavnost se podpira že uveljavljena rešitev, da morajo večje kmetije dohodek ugotavljati na podlagi knjigovodenja), poenostavitve za male obsege dejavnosti pa urediti enotno. V veljavnem sistemu dohodnine tako rešitev za vse dejavnosti malega obsega predstavlja način ugotavljanja dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ki je administrativno zelo enostaven in z 80 % priznanih normiranih odhodkov.
Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Za predelavo kmetijskih pridelkov mora kmetija pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, ker predelava kmetijskih pridelkov ni vključena v izračunu katastrskega dohodka. Vključitev predelave v osnovno obdavčitev kmetije bi nedvoumno olajšalo izvajanje predelave. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) usmerja aktivnosti za to prilagoditev, za kar pa je potrebna sprememba več predpisov s področja obdavčitve kmetij.
Zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je obvezno v primeru, če nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ni obvezno zavarovan kot kmet, temveč iz drugega naslova (npr. iz delovnega razmerja, kot s.p., upokojenec, idr.). V tem primeru se to šteje za postranski poklic po 10. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Obseg plačevanja prispevkov je možno prilagoditi s sezonskim opravljanjem dejavnosti za največ šest mesecev neprekinjeno in se tako prispevki plačajo le za to obdobje. MKGP je o tej problematiki opozarjalo Ministrstvo za zdravje. Spremembe bodo možne šele pri popravkih tega zakona.
Razumemo težave, ki se pojavljajo predvsem pri manjšem obsegu predelavi, ki je močneje obremenjena s prispevki in bomo skušali uskladiti te težave z drugimi ministrstvi, ki so za ta področja pristojna.
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji - obvezno knjigovodstvo
Pobuda
Pozdravljeni.
Manjša kmetija, ki ne more polno zaposliti niti 1 človeka v hribovskem okolju brez možnosti širitve, želi sušiti sadje. Za to mora po veljavni zakondoji registrirati dopolnilno dejavnost, urediti prostore, itd. in voditi knjigovodstvo ter plačevati prispevek cca. 30€/mesec za ... , ker je že tako polnozaposlena drugje. Ker je potencialni obseg prometa majhen (cca. 500-1500€/bruto na leto) sem se po premisleku seveda odločil, da tega seveda nima smisla početi, ker bom imel s tem veliko težav. Vse ostalo je jasno in prav v smislu reda in nadzora, vendar vezanost na obvezno knjigovodstvo,tu pa je zakomplicirano. Zakaj tega enostavno ne priključite pavšalu preostale kmetije? Ne vem če se zavedate, koliko ima človek dela in skrbi, da stvari naredi in zadosti drugim standardom in zahtevam. Jaz sem se odločil in tega ne bom počel, čeprav bi bil moj letni promet s tega naslova za razred višji. Dopolnilna dejavnost bi bila sicer druga, a je ne bo. Kaj torej želite doseč z zakonodajo in česa od spodaj navedenega ne? 1. Red; 2.Pobrane davščine; 3. Obdelanost krajine; 4. Dodano vrednost. V mojem primeru boste sicer imeli red, ker stvari ne bom počel, davščin ne bo, krajina bo sicer obdelana, dodane vrednosti pa ne bo. ker bo travnik še naprej travnik z bruto prihodkom iz tega naslova letno, ki pritiče kulturi travnik. Vedite, da mnogi potenciali ravno iz tega naslova ne bodo razvit. Ali ne bi bilo modro pustiti ta del v pavšalu in s tem omogočiti nekakšno "start-up" okolje za dopolnilne dajavnosti. Ko je tehnologija osvojena in se ustvari promet, da stvar 'teče' tako ali tako pride normalna obdavčitev. Tako pa vsak poskus neke inovativnosti 'obtežite' z birokracijo in davščinami ali pa dejavnost enostavno ostane v 'ilegali'. Samooskrba in dodana vrednost pa padata in padata. To je stvar politične odločitve.