Odziv Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano:
Zahteve za vzpostavitev postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, izhajajo iz evropske Uredbe o higieni živil.
Vzpostavitev HACCP sistema in izvajanje le-tega je prepuščena nosilcem živilske dejavnosti. To pomeni, da nosilci živilske dejavnosti ob prepoznavanju tveganj vezanih na njihov proces, zapišejo in izvajajo postopke potrebne za njihovo obvladovanje. HACCP sistem je prilagodljiv. V kolikor je postavljen in se postopki izvajajo na način, da so obvladovana vsa tveganja glede varnosti živil, je tudi skladen s predpisi.
Torej strežba obloženih kruhkov/prigrizkov na pladnju pri šanku je seveda mogoča tudi v Sloveniji. Potrebno pa je prepoznati določena tveganja vezana na tovrstno ponudbo in jih ustrezno obvladovati (tveganja so odvisna od vrste uporabljenih živil, načina priprave, trajanje strežbe/ponujanja itd.).
Več informacij v povezavi z navedenim najdete tudi na spletni strani Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
HACCP
Pobuda
Pozdravljeni.
Zadnje čase državne institucije pogosto poudarjajo, kako varna je prehrana v Sloveniji. To me vznejevolji, ker vem s koliko (nesmiselnimi) predpisi na tem področju se morajo ukvarjati tudi najmanjši ponudniki prehrane. Ne razumem na primer, zakaj v španskem San Sebastjanu, kulinarični meki, kjer veljajo enaki EU predpisi glede varne prehrane kot v Sloveniji, lahko na primer ponujajo pinxose (obložene kruhke) na pladnjih na šanku - v Sloveniji bi takega gostinca takoj uvrstili na črno listo zaradi nehigienskih razmer. Enak predpis, povsem različna implementacija. Strinjam se, da so določbe glede varne prehrane (HACCP) koristne in da jih je smiselno uporabljati pri velikih prehrambenih obratih (bolnišnice, hoteli). Za lokale z npr. manjšim številom sedežev pa bi morali sprejeti zelo poenostavljene (in zelo jasno definirane) zahteve, s čimer bi vzpodbudili nišno kulinariko ter male in pogosto zelo inovativne podjetniške pobude.