ODGOVOR MINISTRSTVA ZA INFRASTRUKTRO: Direkcija RS za infrastrukturo je dne 23 3. 2015 prejela prošnjo podjetja Interedent d.o.o. za postavitev prometnega ogledala z dne 20.3.2015. Na podlagi prošnje je bil dne 1 4. 2015 opravljen terenski ogled dejanske preglednosti na dovozu. Na terenskem ogledu je bilo ugotovljeno, da preglednost na dovozu v smeri proti Črnivcu ovira betonski zid, kar je razvidno s slike 1. Betonski zid je izveden kot nadvišanje zidu ob stopnicah. Na podlagi ugotovitev na terenskem ogledu so bili preverjeni posnetki državne ceste izpred nekaj let, iz katerih je bilo ugotovljeno, da je bil zid dejansko nadvišan, kar je razvidno tudi s slik posnetih septembra leta 2010 in 2012 ter avgusta 2013. Po ugotovitvi, da je bil zid med avgustom 2013 in 1.4.2015 dejansko nadvišan, smo preverili, ali je bilo na Direkciji RS za ceste, Sektor za upravljanje cest, Območje Celje za nadvišanje zidu izdano soglasje. Zid se namreč nahaja v varovalnem pasu državne ceste. Ugotovljeno je bilo, da je bilo za stanovanjsko hišo na naslovu ***, Gornji Grad ob kateri je obravnavan zid, izdano soglasje za obnovo strešne konstrukcije in strešne kritine, obnovo fasade in obnovo stavbnega pohištva, št. 37167-875/2014/2 z dne 23.4.2014 8. Nadvišanje obravnavanega zidu v sklopu te obnove ni bilo obravnavano. Na podlagi navedenih ugotovitev smo tako vložniku (Interdent d.o.o.) posredovali odgovor, da se je preglednost na dovozu poslabšala zaradi nadvišanja zidu ter da s tem prihaja do neupoštevanja določil 5. in 75. člena zakona o cestah. Člena določata, da je prepovedano ob državni cesti v polju preglednosti postavljati ograje, saditi živo mejo, drevje, druge visoke rastline, nameščati kakršenkoli material ali predmete, če bi to škodovalo cesti, njeni preglednosti ali bi se s tem zmanjšala varnost prometa. Prav tako smo ga pozvali, da pristopi k znižanju zidu, saj bomo drugače podali prijavo na Inšpektorat RS za infrastrukturo. Kot je iz navedenega razvidno ni bilo zahtevano, da se poruši celoten zid, temveč le del zidu, ki je bil izveden med avgustom 2013 in 1.4.2015 (in ne pred 50 leti, kot je navedeno v sporočilu) in za katerega ni bilo pridobljeno soglasje Direkcije RS za infrastrukturo. Preglednost dejansko ovira le-ta del zidu (nadvišan). Dovoljenje za postavitev prometnega ogledala torej ni bilo izdano, ker je preglednost na priključku mogoče izboljšati z odstranitvijo dela zidu, za gradnjo katerega ni bilo izdano soglasje Direkcije RS za infrastrukturo.
Stranka sicer lahko po vzpostavitvi prvotnega stanja ponovno zaprosi za postavitev prometnega ogledala, če bi se izkazalo, da kljub vsemu dolžina preglednosti priključka ne ustreza določilom 2. odstavka 3. člena Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste in je postavitev ogledala upravičena. V tem primeru mora lastnik priključka oz. lokalna skupnost kriti stroške nabave, postavitve in nadaljnjega vzdrževanja prometnega ogledala (o višini stroškov prometnega ogledala se lahko stranka obrne na pooblaščenega vzdrževalca državne ceste, ki je v tem primeru VOC Celje d.d., Lava 42, 3000 Celje). Če se stranka s tem strinja, to pisno sporoči in navede plačnika stroškov. Na podlagi prejete izjave o kritju stroškov Direkcija RS za infrastrukturo, v skladu z Zakonom o cestah in Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, pooblaščenemu koncesionarju državne ceste (v tem primeru VOC Celje d.d.) izda nalog za postavitev prometnega ogledala.
Ponovno bi omenili, da je v skladu z Zakonom o cestah dovoljeno v varovalnem pasu javnih cest postavljati (ali rekonstruirati) objekte le s soglasjem upravljavca ceste (v tem primeru DRSI), ki je tudi odgovoren za varnost prometne infrastrukture, kar vključuje tudi ustrezno preglednost. Določba je namenjena izključno zagotavljanju prometne varnosti na cesti in je v tem smislu nujna. Lastniki oziroma uporabniki objektov v varovalnem pasu ceste so dolžni ta pravila spoštovati, saj v nasprotnem primeru ogrožajo prometno varnost.
V nadaljevanju podajamo še pojasnilo »zakaj je ustreznejša rušitev opornega zidu, kot izdaja dovoljenja za postavitev prometne opreme (prometnega ogledala)«: Za izboljšanje preglednosti se prometno ogledalo uporabi le v skrajnem primeru, ko z drugimi ukrepi ni možno zagotoviti preglednosti. Zaradi posrednega gledanja je namreč slika v ogledalu slabše vidna. Ogledalo mora tako zagotavljati bistveno večjo vidno razdaljo, od proste preglednosti, da se zagotovi vsaj približno enaka stopanja varnosti. Predvsem je navedeno pomembno v kolikor so v problematiko vključeni tudi motoristi, saj so ti v prometnem ogledalu še težje zaznavni. Postavitev prometnega ogledala tudi v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste na lokacijah izven naselja ni dovoljenja (razen v izjemnih primerih).
Dejstvo je, da je del zidu, ki trenutno ovira preglednost, bil izveden brez soglasja Direkcije RS za infrastrukturo. Kot takšen je tudi v nasprotju s 5. in 75. členom Zakona o cestah. V 5. členu je med drugim navedeno, da je na cestnem svetu javne ceste prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete ter nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmetne, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa. V 75. členu je navedeno, da v območju nivojskega križišča državnih cest, državne ceste z občinsko cesto, z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na državno cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objete, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
Kot je razbrati iz navedenih členov je trenutno stanje v nasprotju z določili Zakona o cestah, prav tako ni bilo izdano soglasje Direkcije RS za infrastrukturo in tako postavitev ogledala ni upravičena. S trenutnim stanjem so tako poleg voznikov ogroženi tudi udeleženci v prometu na državni cesti. Kot smo vam navedli že na začetku, je stopnja prometne varnosti na območju priključka vsekakor višja v primeru zagotovljene proste preglednosti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da vozniki, ki vozijo po državni cesti, ob postavitvi prometnega ogledala, vozila na priključku slabše (pozno) zaznavajo.
prometno ogledalo
Pobuda
Spoštovani, Ministrstvo za infrastrukturo smo prosili za dovoljenje za postavitev prometnega ogledala na državni cesti R1-225, ker preglednost pri izvozu iz parkirišča podjetja na glavno cesto ovira zaščitna ograja privatne hiše. Zahtevajo, da se zid poruši. Zid ni last podjetja in je bil postavljen s strani takratnega Cestnega podjetja, ki je v zameno dobilo ca. 300 qm površine pred hišo (po kateri zdaj teče cesta) in je s tem zidom in ograjo zavarovalo hišo, ki je imela po izgradnji ceste izhod praktično direktno na cesto. Kovinsko ograjo je lastnik odstranil, zidu pa ne bo podiral, ker ga tudi ni zgradil. Naj še omenim, da je ta zid stena za stopnice in rob za pločnik, in stopnice je prav tako postavilo takratno Cestno podjetje, ker bi sicer stanovalci ne mogli v hišo. Lastniki hiše in zaposleni v podjetju ne razumemo, kako se lahko nekdo tako spreneveda, da najprej išče soglasje za gradnjo ceste tik ob hiši, ki ga tudi dobi,v zameno postavi ograjo, da zaščiti privatno lastnino pred vplivi ceste in snegom, potem pa po 50 letih zahteva, da lastnik ograjo podre. Če se peljemo od Podjetja do Celja lahko naštejemo najmanj 10 ogledal, ki so postavljena pri izvozih iz privatnih hiš, ki so si zasadile okoli hiše živo mejo in je preglednost zato zmanjšana, zakaj bi ravno tukaj pri nas pa morali zdaj podirati zid, ki je zaščita za nepremičnino. Vsak dan se pa pelje na delo in z dela 20 ljudi. Kaj znamo res samo rušiti ? Lep pozdrav !