Odgovor Ministrstva za okolje in prostor:
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr. in 18/14; v nadaljnjem besedilu: Uredba EOE) v 3. poglavju določa Pravila ravnanja pri dajanju embalaže v promet. Tako je v 11. členu Uredbe EOE določeno, da morajo podatke o dajanju embalaže v promet za vsako trimesečje posebej in najpozneje 20 dni po izteku trimesečja sporočiti ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja:
- embaler za embalažo, v katero je embalirano blago, ki ga sam uporabi kot končni uporabnik embaliranega blaga ali ga daje v promet,
- pridobitelj blaga za embalažo, v katero je embalirano blago, ki ga sam uporabi kot končni uporabnik ali ga daje v promet,
- proizvajalec embalaže za embalažo, ki ni namenjena embalerju iz prve alinee tega odstavka in jo daje v promet ali jo sam uporablja,
- pridobitelj embalaže za embalažo, ki ni namenjena embalerju iz prve alinee tega odstavka in jo daje v promet ali jo sam uporablja.
Ob prvem sporočanju teh podatkov morajo navedene osebe sporočiti še firmo, sedež, davčno številko, matično številko, opis embalaže ter vrsto dejavnosti, ki jo opravlja v zvezi z embalažo.
V skladu s 13. členom Uredbe EOE ministrstvo o teh podatkih vodi evidenco o dajanju embalaže v promet. Podatki iz evidence se uporabljajo pri nadzoru nad proizvajalci embalaže in pridobitelji embalaže oziroma embalerji in pridobitelji blaga v zvezi z izpolnjevanjem zahtev po tej uredbi ter pri letnem poročanju Evropski komisiji o ravnanju z odpadno embalažov skladu z Direktivo 94/62/ES in Odločbo 2005/270/ES .
V četrtem odstavku 13. člena Uredbe EOE je zaradi zmanjševanja administrativnih ovir določeno, da se v primeru, ko se za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže plačuje okoljska dajatev, obveznost poročanja iz 11. člena izvaja v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 32/06, 65/06, 78/08 in 19/10; v nadaljnjem besedilu: Uredba OD). Zavezanci za plačilo okoljske dajatve zato sporočajo podatke o embalaži, dani v promet, samo Finančni upravi (prej Carina), ministrstvo pa od leta 2007 dalje dobiva podatke, potrebne za poročanje Evropski komisiji od tega organa.
To poročanje pa ni v povezavi z obveznostmi, ki jih imajo prej navedene osebe zaradi zagotavljanja ravnanja z odpadno embalažo iz 25. člena Uredbe EOE v skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalca. V skladu s 26. členom Uredbe EOE se morajo te osebe glede izpolnjevanja obveznosti financiranja ravnanja s komunalno odpadno embalažo, vključiti v enega od skupnih sistemov ravnanja z odpadno embalažo, tako da sklenejo pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu: DROE), ki kot gospodarska družba v skladu s predpisi zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo. Uredba EOE določa obveznosti DROE glede zagotavljanja ravnanja z odpadno embalažo, ne določa pa, na kakšen način posamezen zavezanec ureja razmerje do DROE, ker se to določa s pogodbo. V pogodbi se tudi uredi način sporočanja podatkov DROE o dajanju embalaže v promet, na podlagi katerega DROE izračuna višino plačila za ravnanje z odpadno embalažo za vsakega posameznega zavezanca, v skladu s svojimi pogoji poslovanja. Uredba EOE v nasprotju z Avstrijskimi predpisi, na kar se nanaša tudi pobuda 517, sploh ne ureja na kakšen način posamezen zavezanec za ravnanje z odpadno embalažo poroča DROE (kateri ustreza avstrijska ARA) količine embalaže, dane v promet. Tako pobude 517 ni mogoče uporabiti za spremembo sistema poročanja količin embalaže, dane na trg, ki se izvaja v skladu z Uredbo OD.
V skladu z Odločbo 2005/270/ES, morajo države članice vsako leto Evropski komisiji sporočiti podatke o ravnanju z odpadno embalažo, med drugim tudi podatke o količini nastale odpadne embalaže. Za namene te Odločbe se šteje, da je »nastala odpadna embalaža« količina embalaže, ki postane odpadna na ozemlju države članice. V Odločbi 2005/270/ES pa je dana tudi možnost, da je »nastala odpadno embalaža« v državi članici enaka količini embalaže, dani v promet v istem letu v navedeni državi članici. Ob vzpostavljanju sistema ravnanja z odpadno embalažo v skladu z Direktivo 94/62/ES pred več kot desetimi leti, so bili podatki o količinah nastale odpadne embalaže manj zanesljivi kot danes, zato je bila ta druga opredelitev spoznana kot bolj primerna. Tako je bilo uvedeno poročanje o količini embalaže, dane v promet, pristojnemu ministrstvu. Zaradi zmanjševanja administrativnih bremen je bilo ob uvedbi okoljske dajatve to poročanje nadomeščeno s poročanjem v skladu z Uredbo OD, ki pa ga izvaja in nadzira Finančna uprava v skladu s svojimi pristojnostmi.
Poročanje Carini - OE
Pobuda
Pozdravljeni.
Naš največji izziv predstavlja poročanje odpadne embalaže na FURS. Namreč povsod po EU je sistem zelo poenostavljen in enoten, razen seveda v Sloveniji. V Avstriji so imeli potrjeno s strani ARE metodo reprezentativnih vzorcev. Naj na kratko pojasnim to metodo. Ker smo trgovina z veliko fluktuacijo izdelkov (tako sezonskih kot stalnih) in z velikim številom samih izdelkov je nemogoče voditi evidenco za čisto vsaki prodajni izdelek (težo za prodajno embalažo - na 4 decimalne številke natančno). Iz tega naslova so v Avstriji podjetja v sodelovanju z državo naredila metodo, ki povzema 200 najbolj prodanih izdelkov v prejšnjem letu. Izdelki se nato razdelijo po skupinah in po formulah. Ta metoda se izvaja enkrat letno. Žal ta sistem v Sloveniji ni potrjen in inštitucije ne razumejo, da je pri takšni fluktuaciji nemogoče voditi takšno evidenco, saj govorimo o vsaj 70.000 izdelkih. Inšpekcije na srečo še nismo imeli, so mi pa povedali iz konkurenčnih podjetjih, da pride inšpektor, si izbere izdelek in zanj želi imeti kartico artikla (s podanimi vsemi težami in razdelilniki) ter razpredelnico iz katere je razvidno, da je bil upoštevan v poročanju in tudi plačan. Ta tema je odprta že nekaj let in ne moremo nikakor priti na skupno raven. Naj poudarim, da zaradi takšnih nemogočih zahtevkov izgubljamo konkurenčnost. Ne razumem zakaj ne morejo v Sloveniji za velika podjetja to urediti na enak način.