V zvezi z dne 21.5.2012 posredovano pobudo za administrativno razbremenitev oziroma poenostavitev postopkov št. 37, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Direktorat za javni sektor, s svojega delovnega področja posreduje naslednji odgovor k pobudi:
1. pod prvo alinejo, ki se nanaša na variabilni del plač javnih uslužbencev, in
2. pod drugo alinejo, ki se nanaša na vodstveni kader.
K 1. alineji:
V skladu z 21. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002 in nadaljnje spremembe; v nadaljevanju ZSPJS) so javni uslužbenci lahko upravičeni do redne delovne uspešnosti, do delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in do delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih nalog, dosegel nadpovprečne rezultate (prvi odstavek 22.a člena ZSPJS). Osnova za obračun redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca je njegova osnovna plača za čas rednega dela v ocenjevalnem obdobju (tretji odstavek 28. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08)).
Redna delovna uspešnost je vezana na prisotnost javnega uslužbenca, pri čemer lahko ta del plače letno znaša največ dve osnovni mesečni plači javnega uslužbenca, ki mu je pripadala za december preteklega leta.
Na podlagi 6. člena Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10; v nadaljevanju ZIU) javnim uslužbencem in funkcionarjem za leti 2011 in 2012 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost. Enaka ureditev, po kateri javnim uslužbencem in funkcionarjem ne pripada del plače za redno delovno uspešnost, bo veljala tudi v letu 2013, na podlagi 160. člena Zakona o uravnoteženju javnih finance (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljevanju ZUJF).
Javni uslužbenci so v skladu s prvim odstavkom 22. e člena ZSPJS upravičeni tudi do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oz. direktorjem. Pisna odločitev predstojnika mora vsebovati tudi podatek o višini dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Pisni dogovor pa mora vsebovati podatek o vsebini in obsegu dela, ki predstavlja povečan obseg dela.
V skladu s tretjim odstavkom 22. e člena ZSPJS pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, razen javne uslužbence v drugih državnih organih, določi vlada z uredbo. V skladu s 4. členom Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) je osnova za izračun delovne uspešnosti osnovna plača javnega uslužbenca in se jo izrazi v odstotnem deležu od osnovne plače javnega uslužbenca. Višino dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, izraženo v odstotnem deležu, se določi za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela. Pri določitvi odstotnega deleža je torej potrebno upoštevati opravljeno delo v posameznem mesecu, zato sama odsotnost javnega uslužbenca nima neposrednega vpliva na višino izplačane plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Za določitev višine delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela je namreč relevanten delež realiziranega dela, ki je bil dogovorjen v dogovoru o povečanem obsegu dela.
Za leti 2011 in 2012 so s 7. členom ZIU določeni najvišji dovoljeni odstotni deleži od osnovne plače, ki se lahko izplačajo javnemu uslužbencu kot del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela (največ 20% osnovne plače oz. 30% osnovne plače v primeru črpanja sredstev tudi iz sredstev posebnega projekta). Prav tako je ZIU omejil porabo sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS, za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela na največ 60%. Enake omejitve glede dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, kot v letu 2011 in 2012, bodo veljale v letu 2013, na podlagi 161. člena ZUJF.
22. i člen ZSPJS določa, da uporabniki proračuna, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, del tako pridobljenih sredstev uporabijo za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, če izpolnjujejo pogoje za izplačilo sredstev iz 22. j člena ZSPJS. Za izplačilo tega dela plače je na podlagi 22. i člena ZSPJS Vlada Republike Slovenije z Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09 in 41/12 v nadaljevanju: Uredba) določila prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu in zgornji obseg sredstev, ki se lahko uporabi za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Uredba velja za vse uporabnike proračuna iz 2. točke 2. člena ZSPJS, ki poleg sredstev za izvajanje javne službe pridobivajo tudi sredstva s prodajo blaga in storitev na trgu, razen za neposredne uporabnike proračuna, kot jih določa zakon, ki ureja javne finance. Velja torej tudi za javne gospodarske zavode in javne sklade, kateri kljub zakonski podlagi, do leta 2009 niso imeli možnosti izplačila dela delovne uspešnosti, ustvarjene iz presežka prihodkov nad odhodki, doseženim pri prodaji blaga in storitev na trgu.
Dovoljeni obseg sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu iz prihodkov, ki jih je uporabnik proračuna pridobil z dejavnostjo, ki jo je opravljal poleg javne službe, kakor je opredeljena v področnih zakonih, nacionalnih programih in njegovem ustanovitvenem aktu in prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu, ki jih je uporabnik proračuna pridobil na podlagi projektov na javnih razpisih iz mednarodnih projektov, določi minister s pravilnikom, vendar sme znašati največ 50 odstotkov dosežene razlike med prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu. Dovoljeni obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu na področju kulture lahko znaša dodatno največ 25 odstotkov vseh nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.
Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, določi direktor po predhodnem dogovoru z reprezentativnimi sindikati.
Višino sredstev, namenjeno izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu direktorja, ravnatelja in tajnika, določi organ pristojen za njihovo imenovanje.
Dinamiko izplačil dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu določi organ upravljanja uporabnika proračuna na predlog direktorja.
Upoštevaje navedeno torej ugotavljamo, da sistem plač v javnem sektorju za javne uslužbence določa variabilni del plače, ki je odvisen predvsem od delovne uspešnosti.
K 2. alineji:
Predlog pod drugo alinejo je sicer nejasen, vendar pa pojasnjujemo, da je za javne uslužbence, ki opravljajo vodstvene naloge v javnem sektorju, posebej pa v državni upravi, določeno, da je opravljanje njihovih nalog vezano na rezultate dela. Tako na primer Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-upb3 in 65/08) v četrtem odstavku 159. člena določa, da je uradnik nesposoben za položaj, če:
• organ oziroma organizacijska enota, ki jo vodi, ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ki bi zagotavljali kakovostno in učinkovito delovanje organa oziroma organizacijske enote v skladu s programom dela organa,
• na delovnem področju organa oziroma organizacijske enote, ki jo vodi, prihaja do ponavljajočih napak pri poslovanju oziroma če pride do težje napake pri poslovanju.
Upoštevaje navedeno menimo, da je tudi ta predlog že vključen v veljavne predpise.
K 3. alineji:
Odgovor Centra za izobraževanje v pravosodju:
Center za izobraževanje v pravosodju, ki deluje v okviru MPJU, redno izvaja izobraževanja sodnikov in državnih pravobranilcev in se pri tem v največji možni meri orientira na potrebe udeležencev izobraževanj in aktualno tematiko. Seveda bi bilo na tem področju mogoče narediti več, vendar so finančna sredstva za izobraževanje, tako kot na vseh področjih zaradi varčevanja, omejena tudi pri izobraževanju sodstva. Poleg tega pa, kot je ugotovil že sam uporabnik, v mnogo primerih zakonodaja postavlja ovire, katerih sodna veja oblasti ne more sanirati s svojimi odločbami, kot je to v primeru konkretno določenih procesnih pravil v delovnopravnih postopkih znotraj delodajalca in potem še na sodišču in tukaj ne gre za varovanje šibkejše stranke, pač pa za spoštovanje obstoječe delovnopravne zakonodaje.
Odgovor Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja:
"Glede na predlog, naj se dopolnijo predpisi, ki opredelijo delo sodnikov, odvetnikov in državnih pravobranilcev, pojasnjujemo, da je zahtevani obseg, kakovost in učinkovitost dela pravosodnih funkcionarjev že opredeljen v veljavni zakonodaji.
Tako Zakon o sodiščih kot tudi Zakon o sodniški službi določajo podlago za Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in Merila za kakovost dela sodišč, ki jih sprejema sodni svet. Merila za kakovost dela sodnikov med drugim določajo pričakovani obseg rešenih zadev glede na vrsto zadev, status sodnika (okrajni/okrožni/višji/vrhovni sodnik) ter vrsto sodišča (okrajno/okrožno/višje/vrhovno/upravno/delovno in socialno sodišče). Če sodnik v posameznem letu ne doseže pričakovanega obsega dela, na delu pa je bil najmanj šest mesecev, je treba ugotoviti vzroke za njegov nižji obseg dela. Vzroke manjše delovne učinkovitosti skupaj s sodnikom in vodjem oddelka ugotavlja predsednik sodišča in o svojih ugotovitvah seznani sodni svet ob vsakoletni predložitvi podatkov o storilnosti sodnikov.
Državni pravobranilci in pomočniki državnih pravobranilcev pa morajo, ko je določeno v Zakonu o državnem pravobranilstvu, ob vsakokratnem ocenjevanju izpolnjevati merila, ki zajemajo kakovost opravljenega dela, delovne sposobnosti, ažurnost ob izpolnjevanju delovnih obveznosti, sposobnost komuniciranja z državnimi organi in s strankami.
Zakon o odvetništvu meril za učinkovitost in kakovost dela odvetnikov ne vsebuje, saj je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, odvetniki pa opravljajo odvetništvo kot svoboden poklic.
Hkrati poudarjamo, da Ministrstvo za pravosodje in javno upravo v okviru svojih pristojnosti in sodelovanju s sodno vejo oblasti načrtuje organizacijske ukrepe in po potrebi tudi spremembe predpisov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu teku sodnih postopkov. Predvsem bodo sprejeti ukrepi za učinkovito izvajanje pristojnosti predsednika Vrhovnega sodišča RS in predsednikov nižjih sodišč v zvezi z odgovornostjo sodnikov za učinkovito vodenje konkretnih postopkov.
V nadaljevanju povzemamo posamezne člene Kazenskega zakonika (Ur. RS, št. 20/12 – uradno prečiščeno besedilo), ki urejajo primere nezakonitega in tudi malomarnega ravnanja javnih uslužbencev in sodnikov in so naslednji:
Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
257. člen
(1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje storilec iz prejšnjega odstavka, ki izkoristi svoj položaj ali vpliv za nezakonito povečanje lastnega premoženja v večji vrednosti.
(5) Če je storilec z dejanjem iz tretjega in četrtega odstavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno premoženjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
257.a člen
Oškodovanje javnih sredstev
(1) Uradna oseba, javni uslužbenec ali druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev, ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, zavestno krši predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let in z denarno kaznijo.
(3) Uporabnik javnih sredstev po tem členu je pravna oseba javnega prava ali njena enota ali pravna oseba zasebnega prava ali zasebnik, če s temi sredstvi ali na njihov račun izvaja javno službo ali druge dejavnosti v javnem interesu ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije ali druge izključne ali posebne pravice.
(4) Javna sredstva po tem členu so nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, terjatve, kapitalske naložbe in druge oblike finančnega premoženja države, samoupravne lokalne skupnosti, Evropske unije ali druge pravne osebe javnega prava.
Nevestno delo v službi
258. člen
Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let.
Protizakonito, pristransko in krivično sojenje
288. člen
(1) Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
Variabilni del plač in vodstveni kader
Pobuda
Delam v javni upravi pet let, pred tem sem delala v gospodarstvu in lahko povem, da je razlika med delom ljudi v enem in drugem sektorju velika, kajti v javni upravi vodstveni kader enostavno nima vzvodov, da od zaposlenih, ki ne delajo ali delajo zelo slabo, hitro in učinkovito ukrepa.
Saj vemo, da so inštrumenti kako ukrepati v primeru npr. ko je delo malomarno opravljeno in ko je obseg dela, ki ga zaposleni opravi minimalen. Vendar ti postopki vzamejo ogromno časa in energije. Ob vsem delu in neučinkovitosti zakonodaje, saj je zakon zelo prijazen do neodgovornih ljudi, sodniki pa se ponavadi postavijo kot pravijo na šibkejšo stran, je sprožiti postopke zoper slabe delavce zelo zamudno. Ob zakonodaji, ki daje največjo težo proceduralnim napakam ne pa vsebini, ima vsebina prekrška pri odločanju absolutno prenizek pomen, (pa tu ne govorim o pomanjkanju sposobnosti, temveč o lenih in neodgovornih ljudeh, tudi če ne želimo priznati, so med nami tudi taki!), zato se v večini primerov postopkov za malomarno opravljanje dela in za neučinkovitost posameznikov enostavno ne sproži.
Predvsem je dejstvo, da dokler država ne spremeni delovno-pravne zakonodaje, so vse druge zakonske spremembe neučinkovite, saj predpise izvajajo ljudje in še tako dober predpis, če se ne izvaja nima učinka.
Prvi predlog,
- V plače javnih uslužbencev vključite variabilni del dohodka, ki naj bo odvisen od učinkovitosti dela zaposlenega.
- Vodstveni kader naj pridobi obligacijo rezultata, ne pa obligacijo prizadevanja, (tako v gospodarstvu, kot v javni upravi) kar navaja obstoječa zakonodaja! Potem dobri delavci ne bodo izpostavljeni s strani nesposobnih vodij, ker bo vodja odgovoren za dobro opravljeno delo.
- Naj se dopolnijo predpisi, ki opredelijo delo sodnikov, odvetnikov in državnih pravobranilcev, namreč obstoječi predpisi preohlapno opredeljujejo obseg, kakovost in učinkovitost njihovega dela in kaj je njihova profesionalna skrbnost ter odgovornost do naročnika ali stranke. Kakovost dela sodnikov in njihovo znanje glede področij o katerih odločajo, je v veliko primerih nestrokovna in nedopustna. Zato se dela velika škoda državi in državljanom.
Šele potem bo smiselno urejati druge predpise.