Vpogled v sodni spis

Odziv Ministrstva za pravosodje:

Glede predlagane pobude pojasnjujemo, da poslovanje s strankami v skladu z veljavno ureditvijo določa Sodni red v poglavju z naslovom »Poslovanje s strankami«. Stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe lahko pridejo na sodišče nepovabljene zaradi informacij v zvezi s postopkom, vpogleda v spis ali javno knjigo, zaradi zahtev za izdajo prepisov ali fotokopij sodnih odločb, zaradi izdaje uradnih potrdil ipd. samo med uradnimi urami (70. člen Sodnega reda). Strankam in drugim osebam sodišče po telefonu ne daje nikakršnih informacij o stanju zadeve oziroma informacij v zvezi s postopkom. Sodniki sprejemajo le vabljene stranke in druge osebe. Sodnik samostojno odloča, kdaj in katere nevabljene stranke in druge osebe bo sprejel izven naroka ali glavne obravnave (71. člen Sodnega reda).

V nujnih primerih mora sodnik ali vpisničar oziroma druga uradna oseba sodišča zagotoviti podatke in opravila iz prejšnjega odstavka v okviru poslovnega časa sodišča tudi zunaj uradnih ur (70. člen Sodnega reda).

Strankam, njihovim pooblaščencem ali drugim osebam sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev oziroma podatkov v zvezi s postopkom. Sodnik ali vpisničar oziroma druga uradna oseba sodišča lahko osebam iz prejšnjega odstavka posreduje po telefonu tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka. Pred  posredovanjem podatkov lahko na primeren način preveri istovetnost stranke, pooblaščenca oziroma druge osebe (72. člen Sodnega reda).

Podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, daje strankam, njihovim pooblaščencem in drugim upravičenim osebam vpisničar ustreznega vpisnika v sodni pisarni v času uradnih ur. V nujnih primerih mora vpisničar dati podatke iz prejšnjega odstavka v okviru poslovnega časa sodišča tudi zunaj uradnih ur (73. člen Sodnega reda).

Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje postopka določajo tudi posamezni procesni zakoni. Tako Zakon o pravdnem postopku v 150. členu določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Drugim osebam je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Pregled spisa v pravdi, ki je v teku, dovoli predsednik senata, ko je končana, pa predsednik sodišča, ki lahko zato opravilo določi drugega sodnega delavca za dovoljevanje pregleda spisov.  

V kazenskem postopku pregled in prepis kazenskih spisov ureja 128. člen Zakona o kazenskem postopku  (v nadaljevanju: ZKP), ki določa, da lahko spise pregleda vsakdo, ki ima opravičen interes. Pregled in prepis spisov med tekom postopka dovoli organ, pred katerim teče postopek, ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi. Dodatno tudi tretji odstavek 59. člena ZKP določa, da imajo oškodovanec, oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete ter da se sme oškodovancu ta pravica odreči, dokler ni zaslišan kot priča.

V prekrškovnem postopku, ki ga ureja Zakon o prekrških  (v nadaljevanju: ZP-1), pa je pregledovanje in prepisovanje urejeno glede na tip postopka:

- v hitrem postopku (pred prekrškovnimi organi) prvi odstavek 58. člena ZP-1 napotuje na uporabo določbe 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku,  ki določa da imajo stranke in druge osebe, ki izkažejo pravno korist pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente.

- v rednem sodnem postopku pa pregledovanje in prepisovanje spisov ureja 102. člen ZP-1, ki določa, da imajo predlagatelj postopka, obdolženec in njegov zakoniti zastopnik, zastopnik obdolžene pravne osebe, zagovornik, oškodovanec, njegov pooblaščenec in njegov zakoniti zastopnik pravico pregledovati in prepisovati spise in si ogledati dokazne predmete. Če je postopek v teku, dovoljuje pregledovanje in prepisovanje spisov sodnik, ki vodi postopek, ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča, ki je vodilo postopek oziroma delavec, ki ga on določi.

Smisel obstoja postopka dovoljenja za dostop do vsebine spisov (vpogled, kopiranje ali prepis) nikakor ni formalizem. Gre za sledljivost, ki pomeni, da se vsakič preveri identiteta stranke (če je prava stranka - upravičena do dostopa do vsebine sodnega spisa) in sledljivost poslovanja ter nadaljnje uporabe podatkov (zapisov, informacij in podobno) v spisu - to je v spisu, ki se lahko stalno dopolnjuje z novimi podatki, ki so lahko tudi občutljive narave (npr. podatki o otrocih, boleznih, intimni podatki iz zasebnega življenja, podatki iz kazenske evidence in podobno). Navedeni sistem je popolnoma upravičen v smeri preprečevanja zlorab pri dostopih do vsebine spisov, to potrjuje tudi izredno znan medijski primer izpred nekaj let, ko so bili zapisniki obdukcije trupel oseb iz sodnega spisa objavljene v medijih in je ravno sledljivost pomagala k ugotavljanju, kdo naj bi zlorabo (objavo) izvedel. Podatki iz sodnega spisa se smejo načeloma (vsaj do popolnega zaključka sodnega postopka) uporabljati namreč samo za potrebe konkretnega sodnega postopka.

Glede na navedeno štejemo, da je predlog za poenostavitve neutemeljen, in upamo, da smo uspeli izkazati, da očitno ne gre za noben formalizem pri sedanji ureditvi.