Odgovor Ministrstva za pravosodje:
V izvršilnem postopku sodišče na upnikov predlog poseže po premoženju dolžnika. Glede na to, da gre za resen poseg, je zelo pomembno, da sodišče pravilno identificira dolžnika, v ta namen pa potrebuje več osebnih podatkov kot le naslov in ime dolžnika. V praksi prihaja tudi do primerov, ko imata dve osebi enako osebno ime in naslov prebivališča (npr. oče in sin). Sodišče identifikacijske podatke potrebuje tudi zato, ker lahko z uporabo informacijske tehnologije ugotovi, katero premoženje ima dolžnik. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo (40, 41. in 41.a člen ZIZ) navesti dolžnikove identifikacijske podatke iz 16.a člena zakona. Po 16.a členu ZIZ so identifikacijski podatki o dolžniku, ki je fizična oseba:
1. osebno ime in naslov prebivališča ter
2. datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek.
Upnik mora torej v predlogu za izvršbo navesti osebno ime in naslov prebivališča dolžnika ter enega izmed podatkov iz 2. točke. Če upnik ne razpolaga s podatkom iz 2. točke, ima možnost te podatke pridobiti po 4. členu ZIZ tako, da izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov. Upravljavec je dolžan upniku posredovati podatke najkasneje v osmih dneh. Glede na to, da v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine upnik ob vložitvi predloga za izvršbo še ne razpolaga z izvršilnim naslovom, je njegov položaj olajšan po tretjem odstavku 41. člena ZIZ, po katerem mu tega podatka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba navesti, če lahko sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena tega zakona, ki so v predlogu za izvršbo.
Glede na navedeno pobuda ni sprejemljiva.
Dopolnitev predmeta za izvršbo
Pobuda
V postopku izterjave me je sodišče pozvalo, naj predlog za izvršbo dopolnim z EMŠO in DŠ dolžnika (s 15-dnevnim rokom za dopolnitev), za kar moram oddajati dodatne vloge v sistemu javne uprave (naj ob tem poudarim, da sodišče ni posebej povedalo, na koga se lahko po te informacije obrnem. Kot prava neuki stranki bi to lahko omejilo moje možnosti za izterjavo dolga na legitimni pravni podlagi. Glede na to, da gre za osebne podatke iz državnih evidenc, bi lahko sodišče samo opravilo poizvedbo za pridobitev potrebnih informacij, saj sem določene podatke (npr. podatke o stalnem prebivališču) predložil. Predlagam torej, da se tovrstne birokratske ovire odpravijo.