Odgovor Ministrstva za pravosodje:
Izvršba na podlagi verodostojne listine, ki jo pozna slovensko pravo, predstavlja (tudi primerjalno pravno) ugodnost za upnika, saj pomeni hiter in učinkovit postopek izvršbe v primeru nespornih terjatev. Sodišče vsebinsko ne presoja utemeljenosti zahtevka ampak je sklep o izvršbi izdan avtomatsko že v nekaj dneh. Če dolžnik ne ugovarja sklepu o izvršbi (do česar mora seveda imeti pravico, saj je njegov ugovor lahko utemeljen) je tak sistem zelo ugoden za upnika, saj pride hitro in enostavno do poplačila svoje terjatve, če seveda dolžnik razpolaga s sredstvi. Gre torej za "bližnjico" do izvršbe v primeru nespornih terjatev, saj bi sicer moral upnik tudi v primerih, ko razpolaga z verodostojno listino najprej pridobiti izvršilni naslov na podlagi katerega bi šele lahko predlagal izvršbo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pa sta obe fazi združeni. Če dolžnik obrazloženo ugovarja sklepu o izvršbi, pa mora o zadevi odločiti pravdno sodišče. Predlog, da bi že izvršilno sodišče dokončno odločilo o utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je pravno-sistemska sporen, saj je izvršilni postopek namenjen realizaciji upnikove terjatve in ne ugotavljanju njene utemeljenosti.
Izvršba dolžnikov
Pobuda
Pozdravljeni.
Izvršbe dolžnikov, ki se na izvršbo pritožijo, se po uradni dolžnost nadaljujejo s sodnim postopkom. Seveda to pomeni dodatne stroške za vse udeležene. Večinoma upniki s tožbo uspemo, denarja pa ne prejmemo. Za sodišče je zadeva uspešno zaključena. Za dejansko poplačilo dolga in stroškov postopkov, morajo upniki ponovno vložiti vlogo na sodišče, tokrat na osnovi sodbe. Prva izvršba se vlaga na podlagi verodostojne listine. Če dolžnik ne plača je potrebno aktivirati izvršitelja, ki je novo stroškovno mesto in še vedno brez garancije poplačila. Torej po nepotrebnem je izvršba breme upnika, ki mora čez tri postopke za eno zadevo.
Menimo, da bi sodišče moralo v prvi stopnji odločiti o obveznosti plačila dolžnika in odločitev bi morala biti izvršljiva takoj z vso obveznostjo in odgovornostjo plačilo tudi izvesti tako ali pa drugače, saj za to obstajajo državni instrumenti, brez da odgovornost prelagajo na že tako prizadete in nemočne upnike.
Tako kot DURS uspešno rešuje izterjavo neplačanih davkov, tako bi se moralo tudi sodstvo prilagoditi za čim hitrejšo predvsem pa izvršljivo izterjavo dolžnikov v gospodarstvu. Dolžniki so poleg pasivne gospodarske politike eno največjih uničevalcev podjetij.