Naknadna pridobitev dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča

Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

Ministrstvo pojasnjuje, da bi s takšno ureditvijo dodatka za bivanje, ki bi se potemtakem štela kot medletna sprememba, le povečala raven administracije na prvostopenjskih organih, ki dodeljujejo pravico do državne štipendije.
Državna štipendija je namreč le ena izmed pravic po Zakonu o dodeljevanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS, in se tako tudi uveljavljanje sprememb na področju štipendiranja ravna po tem zakonu. Ker je osnova ZUPJS dodeljevanje posameznih pravic na podlagi enotnega postopka ugotavljanja materialnega stanja družine, tudi uveljavljanje medletnih sprememb poteka tako, da se vsakokrat, ko družina uveljavlja novo pravico ali pa spremembo (npr. družinskih članov, materialnega položaja, zaposlenosti,….), izvede ugotavljanje upravičenosti za vsako pravico posebej. Posledično lahko družina pravice tudi izgubi.
Če bi se torej strinjali, da se dodatek za bivanje šteje kot medletna sprememba, bi posledično prišlo ne le do zamud pri obravnavi vloge za medletno spremembo, temveč tudi do prenehanja upravičenosti do katere izmed že dodeljenih pravic. Administrativne ovire bi se na ta način povečale in ne zmanjšale.

Ker Zakon o štipendiranju, v nadaljevanju ZŠtip-1, enotno ureja pogoje dodeljevanja in nadaljnjega prejemanja štipendij, tudi ni mogoče spreminjati poenotenih postopkov za različne vrste štipendij, saj bi tako izvajanje zakona postalo nepregledno, neenotno, neenako ter diskriminatorno.

Z novim ZŠtip-1 smo vzpostavili enakovredne pogoje za dodeljevanje pravic iz javnih sredstev za vse vlagatelje ter istočasno zagotovili pošteno razdeljevanje sredstev. Odpravili smo dosedanjo pravno praznino, ki je vlagateljem za Zoisovo in državno štipendijo dopuščala svobodno izbiro uveljavljanja dodatka za bivanje oziroma prevoz ne glede na dejansko stanje in potrebe, zaradi česar je prihajalo do nepravičnega/ neupravičenega kopičenja državnih sredstev.
Po drugi strani smo poizkušali dodatek za bivanje v večji meri prilagoditi raznolikosti bivanjskim posebnostim  posameznika v smislu odpovedi prejemanja dodatka v 8 dneh po spremembi začasnega bivališča štipendista. Le-ta lahko v tem primeru zaprosi za polno subvencioniran prevoz po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2D). Na ta način ZŠtip-1 zagotavlja tudi ekonomičnost črpanja javnih sredstev.