Odgovor Ministrstva za kulturo:
Na področju kulture obstaja več organizacijskih oblik za samostojno opravljanje dejavnosti, klasični samostojni podjetniki (s. p.) in samozaposleni v kulturi, ki to postanejo z vpisom v razvid samozaposlenih v kulturi, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Postopek vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi in pridobitve pravice do plačila prispevkov za socialno varnost določata Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIK) in Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uredba). Vpis v razvid načeloma ni časovno omejen, saj se samozaposleni izbriše iz razvida le na lastno zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za vpis. Tozadevno torej samozaposleni sploh nimajo nobenih birokratskih obveznosti. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost pa se podeljuje za obdobje 5 let, z možnostjo ponovnih podeljevanj, kar sicer res pomeni, da morajo samozaposleni, ki želijo to pravico obdržati oziroma njeno trajanje podaljšati, pri Ministrstvu za kulturo vsakih pet let vložiti ustrezno vlogo ter ji priložiti zahtevana dokazila, opredeljena v 10. členu Uredbe. Vendar menimo, da opisanega postopka nikakor ni upravičeno šteti za tako birokratsko obveznost, ki bi samozaposlenim bistveno omejevala čas za nemoteno delo ter jim preprečevala možnost dostojnega zaslužka. Samozaposleni v kulturi lahko pridobi pravico za plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, če je njegovo delo v zadnjih petih letih pomenilo izjemen kulturni prispevek ali prispevek k razvoju področja deficitarnega poklica. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se, kot rečeno, podeljuje za obdobje 5 let, to pa se lahko podaljša, pri čemer se ponovno preverja izjemni prispevek ustvarjalca. in upošteva tudi dohodkovni cenzus, ki je na zgornjem nivoju omejen na maksimalne dohodke (36. plačni razred v javnem sektorju), ni pa omejen na spodnjem nivoju, torej na minimalno potreben ustvarjen dohodek na letni ravni. Ustvarjalcem z izjemnimi kulturnimi dosežki in minimalnimi prihodki država torej zagotavlja osnovno socialno varnost. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zajema: 1) obvezno zdravstveno zavarovanje, 2) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 3) prispevki za starševsko varstvo, 4) prispevki za zaposlovanje. V zvezi s predlagano zaposlitvijo samozaposlenih na Ministrstvu za kulturo pa poudarjamo, da se samozaposlitev in delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi med seboj ne le bistveno razlikujeta, temveč tudi izključujeta. Zato samozaposleni v primeru vstopa v delovno razmerje ne bi mogli več opravljati svojega poklica v obsegu in na način, kot do tedaj. Ne glede na to pa je treba pri sklepanju delovnih razmerij v javnem sektorju upoštevati še sistemizacijo delovnih mest in Skupni kadrovski načrt organov državne uprave. Ministrstvo za kulturo kot organ državne uprave torej samozaposlenim v kulturi ne more biti delodajalec, temveč jim lahko s podeljevanjem različnih statusov in pravic predvsem lajša samostojno opravljanje te poklicne dejavnosti. S plačevanjem prispevkov za socialno varnost podpira ustvarjalce, katerih kulturni prispevki ali prispevki k razvoju področja deficitarnega poklica so prepoznani kot izjemni. To je tudi bistvena razlika v primerjavi s samostojnimi podjetniki (s. p.), ki prispevke za socialno varnost plačujejo sami. Pri izplačevanju socialnih prispevkov samozaposlenemu v kulturi gre za kompleksen proces, ki vključuje Ministrstvo za kulturo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje. Pri tem Ministrstvo za kulturo nase v največji možni meri prevzema posamezne birokratske korake, da čim bolj razbremeni samozaposlene v kulturi. Vsem samozaposlenim ustvarjalcem, vpisanim v razvid, pa so omogočene tudi možnosti kandidiranja na javnih razpisih Ministrstva za kulturo za študijska izpopolnjevanja, umetniške rezidence in sofinanciranje projektnega ustvarjanja. Ministrstvo za kulturo poleg digitalizacije javnih razpisov razvija tudi digitalizacijo vpisa v razvid samostojnih ustvarjalcev za kulturo. Pričakovano je, da se bo z digitalizacijo poenostavil birokratski proces, ki se v največji možni meri usklajuje tudi s sistemi omenjenih zavodov.
Lep pozdrav
Enostavnejša birokracija za samozaposlene v kulturi
Pobuda
Moja hčerka je samozaposlena v kulturi in vidim koliko dela ima z birokracijo in razpisi, vsakih nekaj let pa se mora prijaviti za ta status od začetka. Skrbi me, ker vidim, da jo je strah da ne bo imela dovolj denarja in da ima birokratskih opravil zelo veliko - več kot kdor koli, ki je zaposlen. Nedopustno je, da je toliko bremena na eni osebi, še posebej ker ji zato zmanjka časa za njeno delo, to pa pomeni, da ji ta birokracija jemlje možnost dostojnega zaslužka. Ministrstvo za kulturo ji plačuje prispevke, kot da bi bila zaposlena tam. Predlagam, da se samozaposlene v kulturi dejansko zaposli, ministrstvo naj jim da plačo. To bi bilo logično, ker ima to ministrstvo čez kulturo, oni odgovarjajo ministrstvu. Tako bo šlo veliko manj časa na birokracijo pri ministrstvu in pri umetnikih. Ministrstvo bo verjetno porabilo tudi manj denarja, samozaposleni pa pridobljeni čas za svoj poklic.