Oddajte pobudo

Formalni elektronski naslovi predstavnikov krajevnih in četrtnih skupnosti

Področje: Javna uprava
Pristojni organi: MJU
  • 03. 10. 2023Pobuda objavljena
  • 16. 10. 2023Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Predlagam, da se izvoljene člane četrtnih in krajevnih skupnosti vzpostavijo uradni elektronski naslovi, ki jim bodo omogočali komunikacijo v zvezi z opravljanjem posameznih aktivnosti v četrtnih in krajevnih skupnostih. Trenutno komunicirajo preko različnih osebnih elektronskih naslovov, kar je neprimerno in potrebno ustrezne spremembe.

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za javno upravo 

V nadaljevanju podajamo odziv na pobudo št. 1334, v kateri je bil podan predlog, da se za
izvoljene člane svetov ožjih delov občin (krajevnih, četrtnih in vaških skupnostih) vzpostavijo
uradni elektronski naslovi, ki bodo omogočali komunikacijo z občani v zvezi z opravljanjem
posameznih aktivnosti navedenih svetov. Pobudniku se zdi trenutno komuniciranje preko različnih
osebnih elektronskih naslovov neprimerno.
Zakonodaja s področja lokalne samouprave ne predpisuje obveznosti neposredne komunikacije
med izvoljenimi člani svetov ožjih delov občin. Narava kolektivnih organov ne zahteva
neposrednega stika posameznih članov z občani, saj ti delujejo kot skupine oseb, ki odloča kot
organ, ne kot posamezniki. Občina vprašanja dostopnosti organov občine ureja samostojno,
preko uradnih elektronskih naslovov organov ali preko občinske uprave. Če člani kolektivnih
organov želijo z volivci neposredni stik, se lahko na občini dogovorijo za odprtje uradnih
elektronskih naslovov ali drugih načinov sodelovanja s prebivalci. Zakonodaja jih pri tem ne ovira.
Vsebina torej sodi v občinsko pristojnost, organizacijska avtonomija lokalne samouprave pa
državnega posega v pristojnosti občin ne dopušča.
Naj pri tem spomnimo, da so po podatkih ministrstva v Republiki Sloveniji ožji deli organizirani v
112 občinah. V teh občinah deluje skupno 1.114 krajevnih, četrtnih ali vaških skupnosti z
izvoljenimi sveti. Vsak od teh ima od 5 in 12 ali več članov, kar predstavlja več tisoč oseb. Pri tem
ne gre spregledati, da so ožji deli občin posvetovalna telesa občinskega sveta in da lastnih
pristojnosti nimajo. Prav tako ne morejo samostojno odločati o izvajanju javnih služb in storitev,
ki so v pristojnosti občine. Glede na to, da posamičen član sveta ožjega dela občine nima
odločevalske funkcije, ampak je le del kolektivnega organa, obenem pa ne gre niti za občinske
funkcionarje, ocenjujemo da predlog ni temeljen in da pobuda, v kolikor bi jo uzakonili kot
obvezno, predstavlja neutemeljeno administrativno obremenitev občin.