Odgovor Ministrstva za zdravje
V zvezi s predmetno pobudo pojasnjujemo, da je v Sloveniji sistem vzpostavljen sistem primarnega zdravstva, ki mu je dodeljena vloga vratarja – »gatekeeping«, pri čemer so pravice izbranega osebnega zdravnika (primarna raven) določene v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1 in 78/23, v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (napotitev).
V skladu z 12. členom Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS, v nadaljnjem besedilu: ZPacP) je pacient upravičen do medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, ki se opravlja na račun javnih sredstev, če je ta po pravilih medicinske stroke potrebna in se glede na sodobno medicinsko doktrino upravičeno pričakuje, da bo pacientu koristna in so pričakovane koristi za pacienta večje od tveganj in obremenitev.
Nadalje pojasnjujemo, da se pacienta uvrsti na čakalni seznam za operativni poseg na podlagi:
Ob pogoju veljavne napotnice za operativni poseg se v vseh zgoraj navedenih primerih pacienta uvrsti neposredno na čakalni seznam za indicirani operacijski poseg.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri katerem se pacient naroča za operacijo, ima naslednji možnosti:
1. izvede triažo napotne listine in spremljajoče dokumentacije, ki se lahko opravi v treh dneh po prejemu napotne listine
Na podlagi šestega odstavka 14. b člena ZPacP izvajalec ob triaži napotne listine lahko ugotovi drugačno stopnjo nujnosti, kot je navedena na napotni listini (upošteva se stopnja nujnosti, ugotovljena ob triaži) ali, da ni medicinske indikacije za operativni poseg (napotna listina se v treh dneh vrne izdajatelju in se o tem obvesti pacienta). Prav tako lahko izvajalec na podlagi četrtega odstavka 5. člena Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 3/18, 201/20, 103/21 in 132/22) ugotovi, da je napotna listina tako pomanjkljivo oziroma nejasno izpolnjena, da pacienta ni mogoče uvrstiti na čakalni seznam oziroma izvesti triaže napotne listine, pacienta ne uvrsti na čakalni seznam in o tem v petih dneh od prejema napotne listine obvesti pacienta in izdajatelja napotne listine. Kadar izvajalec presodi, da vrsta zdravstvene storitve na napotni listini ni ustrezno določena, je pa ustrezna vrsta zdravstvene storitve razvidna iz drugih sestavin napotne listine, pacienta uvrsti na čakalni seznam za ustrezno zdravstveno storitev.
2. izvede predoperativni pregled
Izvajalec po potrebi opravi predoperativni pregled pacienta, ki je že uvrščen na čakalni seznam za operativni poseg, in sicer pred predvidenim terminom operacije.
Predoperativni pregled lahko služi dodatni presoji medicinske dokumentacije v prisotnosti pacienta, izvedbi pojasnilne dolžnosti in pridobitve privolitve pacienta za poseg. Bistveno je, da izvedba tega pregleda ne pomeni izbrisa pacienta s čakalnega seznama za operativni poseg, temveč se opravi, ko je pacient uvrščen na čakalni seznam (na isto napotnico).
V kolikor se na predoperativnem pregledu ugotovi, da medicinske indikacije za operacijo ni ali da obstaja kateri od razlogov za črtanje pacienta s čakalnega seznama (npr. zdravstveno stanje pacienta ne omogoča izvedbe operativnega posega, pacient ne da privolitve), se pacienta črta s čakalnega seznama, napotna listina pa se vrne izdajatelju (stornira) z navedbo razlogov.
Ob navedenem želimo dodati, da se spoštuje vsako pobudo, ki zasleduje cilj administrativne razbremenitve oziroma poenostavitve postopkov, ki obenem odpirajo razmislek o morebitnih spremembah tako zakonov kot tudi podzakonskih predpisov na področju zdravstva. To velja tudi za predmetno pobudo, ki je podana dobronamerno, zasledujoč največje koristi pacientov.
Glede na gornja pojasnila ugotavljamo, da iz obravnavane pobude izhaja napačen zaključek, da se s »ponovnim pregledom« podaljšujejo čakalne dobe, odredi nova doba čakanja oziroma prepreči hitro zdravljenje bolnika.
Predoperativni pregled se namreč opravi, ko je pacient že uvrščen na čakalni seznam pri izvajalcu. Drži pa, da izvajalec, pri katerem operativne posege opravijo specialisti ustrezne stroke, lahko določi drugačno stopnjo nujnosti oziroma ugotovi, da ni medicinske indikacije za operativni poseg. Gotovo je kot specialist ustrezne stroke usposobljen za to presojo. Gre za podroben pregled, na podlagi katerega se ugotovi potreba po operaciji. Ne moremo se strinjati z navedbo, da gre v teh primerih za nezaupanje zdravnika v drugega zdravnika, kot izhaja iz pobude. Dejstvo je, da se mora izvajalec/specialist operater podrobno seznaniti z zdravstvenim stanjem pacienta, kar ugotovi v okviru predoperativnega pregleda, če se mu zdi to potrebno. Izvajalec mora ustrezno organizirati operativni tim (kirurgi, anesteziologi, medicinske sestre…), rezervirati operacijsko dvorano, kar vsekakor zahteva ustrezno organizacijsko pripravo. Če bi bil pregled pacienta opravljen v bolnišnici kot del posega, kot je predlagano, bi se lahko ob tem pregledu ugotovilo, da operacija ni nujna ali da sploh ni indikacije. Operativni poseg bi v tem primeru odpadel, kar bi povzročilo določene stroške, obenem pa izgubo potencilanega termina za drugega pacienta, ki bi bil v tem času lahko operiran.
Ne glede na navedeno dopuščamo možnost, da je presoja, ali je potrebna triaža napotne listine ali predoperativni pregled v času čakanja na operacijo, odvisna od tega, ali je izdajatelj napotne listine tudi predvideni operater ali ne.
Če strnemo v zaključek, menimo, da pregled pred operacijo ne podaljšuje čakalnih dob, ker se opravi, ko je pacient že uvrščen na čakalni seznam in čaka na poseg; opravi se v okviru že izdane napotnice za operativni poseg; ne prispeva k zavlačevanju postopka zdravljenja, temveč služi strokovni oceni dejanskega zdravstvenega stanja pacienta, ki je na čakalnem seznamu za operativni poseg, kar je zagotovo v njegovo največjo zdravstveno korist.
Ob tem je potrebno poudariti, da v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZPacP izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pacientu nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč ali nujno zdravljenje ter neodložljive zdravstvene in zobozdravstvene storitve omogoči takoj.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti so tudi zavezani voditi čakalne sezname (15. člen ZPacP) in spoštovati vrstni red, upoštevaje stopnjo nujnosti in datum prejema napotnice. Za kontrolni pregled se upošteva le medicinska indikacija (stopnja nujnosti se ne določa) – torej je odvisno od presoje zdravnika, kdaj se določi termin.
Glede na navedeno je zaključiti, da predlog iz pobude ne bi prispeval k primerni, kakovostni in varni zdravstveni obravnavi (11. člen ZPacP).
Skrajšanje čakalnih dob
Pobuda
Pri posegu (stopnja zelo nujno) splošni zdravnik odredi stopnjo zelo nujno in napoti pacienta na operacijo kjer se začne čakanje. Vendar mora pacient pred operacijo ponovno na pregled k zdravniku v bolnici ki odredi novo dobo čakanja. Zakaj zdravnik ne zaupa zdravniku? Zakaj se na ta način čakalne dobe podaljšajo in zakaj drugi zdravnik z drugačnim mnenjem prepreči hitro zdravljenje bolnika? Bolje bi bilo, da bi bil pregled v bolnici del posega oz. drugi pregled ne bi bil potreben.