Oddajte pobudo

Prostorski plan občine

Področje: Okolje in prostor
Pristojni organi: MNVP
  • 31. 03. 2023Pobuda objavljena
  • 31. 03. 2023Pobuda posredovana v odziv
  • 17. 04. 2023Pobuda sprejeta in zaključena

Pobuda

Pozdravljeni.

Predlagam, da se postopki pri sprejemanju prostorskega plana občin skrajšajo. Naj ponazorim s primerom, v letu 2013 je bila vložena pobuda, ki jih občina zbira vse dokler se ne odloči, da bo pobude obravnavala lahko traja 10 let. V letu 2023 se je odločila in z zunanjim izvajalcem po določenih kriterijih presodi katere bo sprejela. Pobude odstopi na pristojna Ministrstva in strokovne službe, kar pomeni, da se postopek še vleče nekje do 5 let. Kar pomeni, da mlada družina lahko prične z gradnjo, če je pobuda pozitivno rešena šele čez 15 let ali več. Menim, da bi bilo nujno poseči tudi na to področje in skrajšati ter poenostaviti obravnavo pobude, kar predstavlja tudi eno možnost za rešitev stanovanjskega problema mladih. Prosim za proučitev pobude. 

Odgovor pristojnega organa

Odgovor Ministrstva za naravne vire in prostor

Ministrstvo ugotavlja, da je čas, ki je potreben za sprejetje prvega občinskega prostorskega načrta (OPN), različen po posameznih občinah. Ocenimo lahko, da so občine v povprečju, za sprejem OPN potrebovale od 4 do 7 let. Za spremembe in dopolnitve že veljavnega OPN pa še manj. 

Navedena številka pomeni časovno obdobje, ki preteče od objave osnutka v prostorskem informacijskem sistemu ministrstva (PIS), pa do objave gradiva veljavnega OPN v PIS. Ta celoten čas vključuje obdobje, ko občina zaprosi nosilce urejanja prostora za mnenje, ko se v svojstvu priprave mnenja z nosilcem usklajuje in ko nosilec izda mnenja, obenem pa vključuje tudi obdobja (in ta so praviloma tista, ki prispevajo k glavnini potrebnega skupnega časa priprave), ko občina nima uradne interakcije z nosilci urejanja prostora in se akt v različnih fazah izdeluje, se zanj zagotavljajo strokovne podlage, potekajo javne razgrnitve in podobno. Predvsem ta del nima zakonsko predpisanih rokov in je precej odvisen od odzivnosti občine. 

Če govorimo o rokih, ki jih predpisuje zakonodaja, menimo da je ministrstvo s sprejetjem Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) že naredilo korak k krajšanju rokov in pohitritvi postopkov, zato na tem področju dodatne spremembe niso potrebne. Prav tako ZUreP-3 z inštrumenti, kot so lokacijska preveritev in v nekaterih primerih spreminjanje namenske rabe prostora z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), pripomore k večji fleksibilnosti prostorskega načrtovanja. 

Za del postopka, ki pa ga zakonodaja ne predpisuje (npr. obravnava pobud; sprejetje in objava stališč, priprava posameznih strokovnih podlag,…), pa mora predvsem pripravljavec prostorskega akta (pri OPN je to občina) poskrbeti, da so naloge opravljene hitro.