Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V odgovor na navedeno pobudo z vidika pristojnosti pokojninske in invalidske zakonodaje posredujemo sledeče pojasnilo:
Uvodoma pojasnjujemo, da veljavna pokojninska in invalidska zakonodaja t.i. dvojni status (hkratno opravljanje dela/dejavnosti ter prejemanje pokojnine) ureja na način, ki zagotavlja enako obravnavo vseh zavarovancev ne glede na pravno razmerje, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanje za primer nastopa določenega rizika. Med rizike predmetna zakonodaja med drugim uvršča tudi starost, po kateri se predvideva, da posameznik ni več zmožen sam z delom zagotavljati svojega dohodka, zaradi česar je, v primeru izpolnjevanja tudi drugih pogojev iz zakona, lahko upravičen do starostne pokojnine, ki zavarovancu nadomešča dohodek, ki ga je prejemal tekom aktivne dobe do svoje upokojitve. Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 108. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZPIZ-2) pridobi zavarovanec pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je glede na določbo drugega odstavka 108. člena ZPIZ-2 za vse kategorije zavarovancev določeno prenehanje obveznega zavarovanja. Navedeno pomeni, da je v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS ves čas od vzpostavitve sistema dalje vgrajeno načelo nezdružljivosti statusa zavarovanca s statusom upokojenca oz. načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. To pomeni, da nekdo ne more biti hkrati upokojenec in prejemati pokojnine, obenem pa biti zaposlen ali opravljati samostojno dejavnost oz. poslovodno funkcijo v gospodarski družbi, kot velja za konkreten primer. Oseba, ki se želi upokojiti, mora tako predhodno izgubiti status zavarovanca, saj se v nasprotnem primeru taka oseba v smislu pokojninske zakonodaje šteje kot oseba, sposobna za delo, pri kateri zavarovalni primer (starost) ni nastopil.
116. člen ZPIZ-2 ureja ponovni vstop v zavarovanje, in sicer določa, da uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju RS začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje. Če upokojenec tako začne opravljati delo oz. dejavnost v okviru pravnih razmerij, za katera je obvezno zavarovanje (delovno razmerje, samostojna dejavnost, poslovodstvo ob hkratnem statusu družbenika / delničarja / ustanovitelja pravne osebe, opravljanje kmetijske dejavnosti), se je dolžan ponovno vključiti v zavarovanje, pokojnina pa mu v času ponovno vzpostavitve zavarovanja miruje, če se vključi v zavarovanje za poln delovni oziroma zavarovalni čas, oziroma se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine, če se v zavarovanje vključi v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa.
Glede na to, da 16. člen ZPIZ-2 določa obveznost zavarovanja oseb, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v RS oziroma ustanovitelji zavodov ter zadrug, in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi, pojasnjujemo, da se mora oseba ponovno vključiti v obvezno zavarovanje zgolj v primeru, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je uživalec pokojnine hkrati družbenik (pogoj lastništva) in poslovodna oseba oz. direktor družbe (pogoj opravljanja poslovodne funkcije). V kolikor pa poslovodenje opravlja upokojena oseba, ki ni obenem tudi družbenik oz. ustanovitelj (in obratno), pa se iz tega naslova ni potrebno obvezno zavarovati, pokojnina pa se lahko še naprej izplačuje. Samo poslovodenje gospodarske družbe oz. zavoda torej še ne predstavlja podlage za vključitev v zavarovanje, prav tako pa se v obvezno zavarovanje ni potrebno ponovno vključiti uživalcu pokojnine v primeru, ko le-ta opravlja zgolj funkcijo prokurista družbe, saj v primeru prokure ne gre za poslovodno funkcijo, temveč zgolj za zastopanje družbe.
Opravljanje direktorske funkcije s strani upokojencev
Pobuda
Spoštovani, po trenutno veljavni zakonski ureditvi, osebe v pokoju ne smejo več opravljati direktorske funkcije, lahko pa ostanejo prokuristi in/ali družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo. Dana omejitev prekomerno posega v položaj oseb, ki so družbeniki v enoosebnih d.o.o. in so hkrati opravljali funkcijo direktorja. Slednje so namreč prisiljene imenovati drugo osebo za direktorja, če želijo da družba še naprej funkcionira ali pa slednjo likvidirajo. Določitev druge osebe je seveda tvegana odločitev zaradi katere bodo mnogi raje ustavili poslovanje ter sprožili prostovoljno likvidacijo družbe. Poleg tega se danemu segmentu upokojencem onemogoča, da bi ti nadaljevali z opravljanjem direktorske pozicije v lastni družbi in si tako zagotavljali tudi denarne prejemke iz tega naslova. Skratka, predlagam, da se prek zakonskih osnov (npr. ZGD-1, ki je v postopku noveliranja), odpravi dano omejitev in tako omogoči nadaljevanje opravljanja direktorske funkcije upokojencem. Prosim vas za čimprejšnje ukrepanje. Hvala.