Odgovor Ministrstva za finance
V zvezi s predlagano pobudo z vidika pristojnosti Ministrstva za finance pojasnjujemo, da je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 163/22 z dne 27. 12. 2022) delodajalcem, poslovnim subjektom, poenostavljen dostop do podatkov, potrebnih za obračun nadomestila. Na podlagi sedmega odstavka 19. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US in 163/22) sme davčni organ delodajalcu zaradi obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov razkriti podatke o osnovi za to nadomestilo in številu ur, na katere se ta osnova nanaša. Te podatke pridobi delodajalec prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (portal SPOT) na osnovi dokazila o delavčevi začasni zadržanosti od dela.
Odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Zahvaljujemo se za posredovano pobudo. Podobne predloge smo v preteklosti že prejeli in jih natančno proučili. Ugotovili smo, da morebitna sprememba Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da delodajalec obračuna in izplača delavcem nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne bi prinesla ustreznih oziroma pričakovanih učinkov, temveč bi celo prišlo do še večje birokratizacije glede na trenutni proces.
Pri obdelavi obračunov za nadomestila že sedaj ZZZS uporabi elektronski bolniški list (eBOL), ki ga osebni zdravniki posredujejo v zaledni sistem on-line. Vendar ZZZS ne razpolaga s potrdili o darovanju krvi, potrdili o sobivanju z otrokom in morebitnimi sodbami. Do prejema refundacijskega zahtevka in obračunov ZZZS nima podatka tudi o tem, kakšen delovni koledar bi imel posamezni delavec, niti o tem, za katere dneve je uveljavljal odsotnost v breme ZZZS oziroma ali katerega eBOL morda sploh ni izkoristil ali pa ga ni izkoristil v celoti (npr. predčasno zakjučen stalež zase ali delno uveljavljena pravica do nege ali spremstva otroka).
Delodajalci bi morali za izvedbo tega predloga na ZZZS tekoče mesečno vnaprej posredovati poleg podatkov o delovnem koledarju in dejanskih odsotnostih še ažurne podatke o odtegljajih (krediti, zavarovalne premije), vzdrževanih družinskih članih, podatke o plači, ki bi jo delavec dobil, če bi delal, o olajšavah za prispevke in statusu invalida nad kvoto, o pridobljenih znanstvenih nazivih, spremembi dodatka za delovno dobo, višini plače in nadomestil v breme delodajalca (za izračun prispevkov od razlike do minimalne osnove) in ostale podatke za obračun plač in nadomestil.
Glede na vse navedeno ugotavljamo, da bi vzpostavitev sistema direktnega izplačila nadomestil plač predstavljala še večjo birokratizacijo od trenutnega procesa, kjer ZZZS pripravi refundacijo delodajalcu na podlagi njegovih vhodnih podatkov na nivoju bruto nadomestila.
ZZZS pridobiva podatke o osnovah od FURS naknadno, ob obdelavi obračuna za nadomestilo, torej šele za namen kontrole prejetih obračunov na zahtevkih za refundacije.
Delodajalec za večino delavcev, ki so v obdobju osnove dobivali izplačila le od delodajalca, praviloma razpolaga s podatki o osnovah v svoji evidenci izplačanih plač.
Z dnem 1. 7. 2023 se bo uveljavila novela Zakona o davčnem postopku, ki bo omogočila na portalu SPOT delodajalcem vpogled v podatke o znesku in urah osnove za njihove delavce, ob predpostavki, da za določeno zadržanost obstaja elektronsko potrdilo o zadržanosti od dela (eBOL).
Obračun bolniških staležev
Pobuda
Dajem pobudo, da se bolniški listi v obračun refundacije pošljejo neposredno na ZZZS. ZZZS namreč že sedaj razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za pravilni obračun nadomestila bolniške odsotnosti, medtem ko delodajalec nima vseh teh podatkov in je odvisen od dobre volje zaposlenega, da mu te podatke dostavi, podatki so velikokrat nepopolni, sploh v primeru nove zaposlitve. Če bi ZZZS obračunal nadomestilo avtomatsko, bi se zmanjšala količina dela pri obeh - tako pri referentu (ki že sedaj ve, kje je napaka in je ne sme povedati delodajalcu) in pri delodajalcu, ki mora večkrat popravljati enak zahtevek. Odsotni zaposleni bi dobil nadomestilo za odsotnost nakazano "za nazaj", in sicer v 30 dneh, pa še to v primeru, da bi referent ali bolniški list "zamujal."