Notarsko overjena pobotnica

Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št.58/2003 in nasl., v nadaljnjem besedilu ZZK-1) v 125.a členu dopušča, da vsakdo, torej tudi vsaka fizična ali pravna oseba sestavi in vloži zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki. Stranka si mora predhodno zagotoviti (le) varni elektronski predal (ki je za fizične osebe praviloma brezplačen) in varno elektronsko potrdilo (t.i. SIGENCO, za katero brezplačno zaprosi na upravni enoti). Po pridobitvi teh zahtev lahko stranka posluje s sodišči po elektronski poti, seveda le v tistih postopkih, ki so že ustrezno informatizirani (poleg zemljiškoknjižnega postopka je to še insolvenčni in izvršilni postopek). Edini zemljiškoknjižni predlog, ki ga stranka mora vložiti preko notarja, je predlog za vpis zaznambe vrstnega reda in predlog za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu. Torej, zemljiškoknjižni predlog za izbris hipoteke lahko stranka samostojno vloži, vendar ga more vložiti v elektronski obliki oziroma poti. Vendar pa v primeru, da zemljiškoknjižni predlog za izbris hipoteke temelji na izbrisni pobotnici, torej zasebni listini, ZZK-1 določa posebno ravnanje oziroma pravila za pretvorbo in hrambo takšne zasebne listine. Slednje je nujno zaradi izrecne določbe 194. člena ZZK-1, ki določa, da ima v elektronsko obliko pretvorjena listina enako dokazno moč kot njen fizični izvornik. Fizično zbirko listin je namreč z informatizacijo zemljiške knjige nadomestila elektronska. ZZK-1 zato določa, da lahko takšno zasebno listino za stranko pretvori v elektronsko obliko in hrani do pravnomočnosti predlaganega vpisa, notar. Dopustiti vsem fizičnim in pravnim osebam samostojno pretvorbo zasebnih listin, ki so podlaga za vpis, bi lahko resno ogrozilo pravno varnost in zaupanje v zemljiško knjigo. V slednjem primeru se namreč ne more zagotoviti, da je fizični izvornik identičen elektronsko pretvorjeni listini oziroma ni javnopravnega subjekta, ki bi jamčil za njeno avtentičnost.

Zato ZZK-1 v osmem odstavku 142. člena izrecno določa, da mora stranka v treh delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga te listine izročiti notarju in notarja obvestiti o opravilni številki zadeve v zemljiškoknjižnem postopku, ki je bil začet z vložitvijo tega predloga. Razlog za določitev notarja kot kvalificirane osebe za pretvorbo listin je v njegovem posebnem statusu (kot osebe javnega zaupanja) in dejstva, da je mreža notarjev bistveno bolj razvejana (in tako bližje strankam) kot mreža okrajnih sodišč. Notarska pristojbina za pretvorbo zasebnih listin v elektronsko obliko je 30 EUR (z DDV), stranko pa pri vloženem predlogu za izbris hipoteke ne bremenijo nikakršne sodne takse. Banka lahko stranki izroči eno zasebno listino (izbrisno pobotnico za več hipotek), ki predstavlja izbrisno pobotnico za vse ustanovljene hipoteke za zavarovaje njenih terjatev (kreditov), vas bremeni le enkratni stroške pretvorbe te listine, ki jo notar priloži vsem vloženim predlogom za izbris.

Izjemo od obveznega elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov določa trinajsti odstavek 125.a člena ZZK-1, in sicer lahko stranka neposredno pri sodišču na zapisnik vloži zemljiškoknjižni predlog in od sodišča zahteva, da le to hkrati v elektronsko obliko pretvori listine, ki so podlaga za vpis. Vendar pa je po veljavni ureditvi na takšen način dopustno vložiti le zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. V tem primeru je dodatno ravnanje sodišča tudi dodatno ovrednoteno in to predstavlja breme za stranko v višini 20% pribitka sodne takse za predlagani vpis, stranka pa mora v slednjem primeru takšen predlog vložiti pri sodišču, kjer nepremičnina leži.