Odgovor Ministrstva za finance:
V zvezi z vašo pobudo, ki se nanaša na težave pri vsakomesečnem oddajanju zahtevkov za refundacijo nadomestil plač zaradi bolniških odsotnosti delavcev, in sicer na zavrnitev zahtevkov zaradi neustrezne osnove za delavca, navajate, da pri ugotavljanju osnove za refundacijo od delavcev ob zaposlitvi ne dobite celovite informacije (ali z njo ne razpolagajo, ne vedo, kje jo pridobijo, prinesejo le od zadnjega delodajalca, so bili samozaposleni, ...). Nepravilna osnova pomeni zavrnitev zahtevka in s tem zamik prejete refundacije. Pri ugotavljanju osnove se srečujete z informacijami s strani referentov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), in sicer da razpolagajo z zneskom osnove, vendar vam je nimajo pravice sporočiti. V določenih primerih pa tudi ZZZS nima celovite informacije. Zaradi vsega navedenega predlagate, da se pri navedenih postopkih vzpostavi ustrezna komunikacija med javnimi službami in se delodajalcu posreduje ustrezna osnova za zaposlenega, za katerega se podaja zahtevek (lahko bi bilo to del oddaje zahtevka na e-VEM).
Ministrstvo za finance v zvezi s pobudo za vzpostavitev ustrezne komunikacije med javnimi službami in delodajalcem, kateremu naj se posreduje ustrezna osnova za zaposlenega, za katerega se podaja zahtevek za refundacijo nadomestil plač zaradi bolniških odsotnosti delavcev, pojasnjuje:
Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) v 15. členu določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Davčni organ sme podatke, ki so davčna tajnost, razkriti tretjim osebam na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca, ali če je s tem zakonom tako določeno.
Upravičenim tretjim osebam sme Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) razkriti določene podatke o posameznem davčnem zavezancu pod zakonsko določenimi pogoji. Posamezne podatke (tudi npr. o plačilu prispevkov za socialno varnost) sme davčni organ razkriti zgolj v primerih, pod pogoji in na način, kot je opredeljen v 19. členu ZDavP-2. Podrobneje je izdaja razkritij upravičenim (tretjim) osebam in opredelitev upravičenih oseb za razkritje podatkov opredeljena v 18. do 25. členu ZDavP-2. Glede upravičenih oseb pa ZDavP-2 ne določa, da lahko delodajalec za svoje delavce od davčnega organa pridobi podatke o izplačanih plačah in osnovi za obračun prispevkov pri drugih (predhodnih) delodajalcih.
V primerih, ko delodajalec od ZZZS zahteva refundacijo nadomestila plače, katere izračun temelji na podatkih iz preteklih obdobij in delodajalec izkaže, da teh podatkov ni mogel pridobiti od delavca, ali od bivšega delodajalca, mu lahko te podatke sporoči ZZZS.[1]
Na podlagi mnenja Informacijskega pooblaščenca RS št. 0712-1/2016/1305, z dne 15. 6. 2016, lahko na podlagi četrtega odstavka 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVOP-1) ZZZS trenutnemu delodajalcu sporoči podatke o pravilni osnovi za izračun nadomestila plače v breme zdravstvenega zavarovanja, in sicer skupni seštevek vseh prejemkov (ne po posameznih izplačevalcih) v primerih, ko trenutni delodajalec od ZZZS zahteva refundacijo nadomestila plače, katerega izračun temelji na podatkih iz preteklih obdobij, s katerimi razpolaga le bivši delodajalec ali FURS. Nikakor pa po mnenju Informacijskega pooblaščenca RS četrti odstavek 9. člena ZVOP-1 ne more predstavljati zakonske podlage za omogočitev neposrednega, avtomatičnega elektronskega dostopa delodajalca preko ZZZS ali FURS do teh osebnih podatkov.
Odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
V zvezi s predlogom bi radi poudarili, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) pred vložitvijo zahtevka za refundacijo ne razpolaga s podatki FURS-a o izplačilih, saj pred tem nima pravne podlage za dostop do teh informacij, ki so davčna tajnost. Tako ZZZS ne more omogočiti kontrole same osnove že ob pripravi zahtevka na portalu SPOT.
ZZZS šele kasneje, po vložitvi zahtevka za refundacijo, v postopku preverjanja pravilnosti obračunskih podatkov, pridobi podatke o izplačilih v določenem obdobju za konkretnega zavarovanca od FURS-a, vendar tudi teh podatkov ni upravičen avtomatsko posredovati delodajalcu. Glede na obstoječo zakonodajo mora delodajalec pridobiti podatke o osnovi od zavarovanca, ki jih ta pridobi od prejšnjega delodajalca oz. od FURS-a (npr. dohodninska odločba, druga potrdila). Na podlagi mnenja Informacijskega pooblaščenca ZZZS lahko le v posameznih primerih, ko je to potrebno (če delodajalec nikakor ne more pridobiti podatka ter to tudi ustrezno izkaže z dokazili – npr. različni pozivi zavarovancu), posreduje konkretnemu delodajalcu podatek o skupnem znesku osnove za izračun nadomestila, vendar ne ločeno po posameznih izplačevalcih, sicer pa posredovanje navedenih podatkov s strani ZZZS delodajalcem glede na veljavno zakonodajo ni dovoljeno.
[1] Pred leti je Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja določal, da mora delodajalec ob prekinitvi delovnega razmerja delavcu izdati izpolnjen obrazec ER-28. Sedaj Pravilnik ne določa več te obveznosti, se je pa v praksi obdržal tak način, in veliko delodajalcev ob odpovedi delovnega razmerja delavcu izda izpolnjen obrazec Poročilo o zadržanosti in osebnem dohodku, ki je nadomestil ER-28. V njem so navedeni podatki o bruto plači in opravljenih urah, potrebni pa so za izračun nadomestila v primeru bolniške odsotnosti nad 30 dni, kjer se upoštevajo podatki preteklega leta. Delavec lahko tudi naknadno od bivšega delodajalca zahteva pridobitev teh podatkov.
Zahtevki za refundacije nadomestila plače za bolniške - ugotavljanje osnove
Pobuda
Pri vsakomesečnem oddajanju zahtevkov za refundacijo nadomestil plač zaradi bolniških odsotnosti delavcev se vedno srečujemo s težavami z zavrnitvami zahtevkov zaradi neustrezne osnove za delavca. Pri ugotovaljanju osnove za refundacijo se vedno znova srečujemo s težavami, da od delavcev ob zaposlitvi ne dobimo celovite informacije (ali z njo ne razpolagajo, ne vedo kje jo pridobijo, prinesejo le od zadnjega delodajalca, so bili samozaposleni,...). Nepravilna osnova pomeni zavrnitev zahtevka in s tem zamik prejete refundacije. Pri ugotavljanju osnove se srečujemo z informacijami s strani referentov ZZZS, da sicer oni razpolagajo z zneskom osnove, vendar nam je nimajo pravice sporočiti. V določenih primerih pa tudi ZZZS nima celovite informacije. Zaradi vsega zgoraj navedenega je moja pobuda, da se pri navedenih postopkih vzpostavi ustrezna komunikacija med javnimi službami in se delodajalcu posreduje ustrezna osnova za zaposlenega, za katerega se podaja zahtevek. Lahko bi bilo to del oddaje zahtevka na e-VEM. V upanju, da bo pobuda naletela na prava ušesa, vas lepo pozdravljam.