Debirokratizacija

Odgovor Ministrstva za finance:

1. Z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE; v nadaljnjem besedilu: ZPreZP-1), ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline, se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/7/EU z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne 23. februarja 2011, str. 1). Z določbami ZPreZP-1 se ureja predvsem izboljšanje plačilne discipline ter omogoča kar najhitrejše poplačilo upnikov. Hkrati se sledi načelu, da se čim bolj zniža administrativno in ekonomsko breme naslovnikov dolžnosti vpisa obveznosti v obvezni večstranski pobot, ki ga na podlagi prvega odstavka 26. člena ZPreZP-1 izvaja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Neposredna določitev AJPES-a za upravljavca izhaja iz prizadevanj, da vpeljava obveznega večstranskega pobota ne prinaša upravljavcu neupravičene koristi, da obvezni večstranski pobot ne preraste v običajen način poravnave obveznosti ter da se zagotovi nemoteno izvajanje ukrepov za boj s plačilno nedisciplino.

ZPreZP-1 ob upoštevanju načel gospodarnosti in sorazmernosti določa obveznost dolžnika, da prijavi denarno obveznost, s plačilom katere je v zamudi, v obvezni večstranski pobot v mesecu po mesecu nastanka zamude. V okviru izjem iz drugega odstavka 28. člena ZPreZP-1 med drugim določa mejni znesek, do katerega obveznosti ni treba vpisati v pobot, s čimer se preprečuje, da bi bili stroški vpisa in morebitnega pobota višji od koristi, ki jo pobot prinese.

Zavedamo se, da del gospodarstva nasprotuje obveznemu večstranskemu pobotu. Trenutna gospodarska situacija, ki je hkrati vezana na posledice epidemije COVID-19, je botrovala tudi spremembi tretjega odstavka 26. člena ZPreZP-1, ki se je uveljavila z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20), in sicer, da se lahko obvezni večstranski izvede najmanj enkrat mesečno, skladno z urnikom večstranskega pobota, ki ga sprejme direktor(ica) AJPES. Sprememba ZPreZP-1, ki bi podjetjem omogočila hitrejše zapiranje medsebojnih obveznosti z nizko zamudo plačila in blažila likvidnostne težave, je bila uvedena zaradi pričakovanega večjega likvidnostnega krča zaradi prenehanja ali upada dejavnosti podjetij. Do izteka koledarskega leta 2020 se bo tako obvezni večstranski pobot izvajal dvakrat mesečno, skladno z urnikom AJPES, kot je objavljen na njihovi spletni strani.

Ker se obvezni večstranski pobot izvaja v javnem interesu stabiliziranja gospodarstva menimo, da pobuda za odpravo obveznega večstranskega pobota v trenutni gospodarski situaciji ni primerna, saj odprava obveznega pobota oziroma preoblikovanje določb ZPreZP-1 za namen vpeljave prostovoljnega večstranskega pobota v danem trenutku ne bi sledila ciljem ZPreZP-1 oziroma ne bi omogočala hitrega zapiranja medsebojnih obveznosti podjetij.

2. V Zakonu o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS, št. 57/15 in 69/17; v nadaljnjem besedilu: ZDavPR) je »plačilo z gotovino« opredeljeno kot plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, plačilnimi karticami, čeki in drugimi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev. Račun pri gotovinskem poslovanju pa je vsak račun, izdan za dobavo blaga in storitev, ki je deloma ali v celoti plačan s tako opredeljeno gotovino. Plačevanje računov s karticami do določene mere res omogoča sledljivost plačil pri ponudnikih finančnih storitev, vendar zgolj v primeru naknadnih preverjanj s strani Finančne uprave RS (v nadaljnjem besedilu: FURS). Sistem davčnega potrjevanja računov pa je zasnovan na način, da omogoča sistemsko obdelavo podatkov o izdanih računih s strani zavezancev, z namenom izvajanja analiz in ugotavljanja odstopanj in nepravilnosti pri izdajanju računov ter ciljne nadzore, temelječe na podlagi analiz tveganja, opravljenih na podlagi tako pridobljenih podatkov. Tudi druge države, ki so uvedle primerljive sisteme davčnega potrjevanja računov v realnem času s posredovanjem podatkov na davčni organ, imajo primerljivo ureditev.

Plačila s plačilnimi karticami so tako vključena v gotovinsko poslovanje zlasti iz razlogov celovitosti zajema prometa blagajniškega poslovanja, enotnega dodeljevanja številk računov, nadzora nad plačili s plačilno kartico, ki ni posredovano na prijavljen TRR zavezanca, dejstva, da so POS terminali prek katerih se izvede plačilo s plačilnimi karticami sestavni deli blagajniških mest, prakse v ostalih državah in zagotavljanja sledljivosti plačil (plačila s plačilnimi karticami so pri bankah evidentirana zgolj z zneski plačil in omejenim nazivom plačilnega mesta; iz podatkov, s katerimi razpolaga banka prejemnika, ni mogoče nedvoumno določiti na kateri račun se nanaša določeno plačilo, izvršeno s plačilno kartico; anonimne predplačniške kartice omogočajo anonimno plačevanje ter ne zahtevajo, da ima imetnik odprt bančni račun).

Obveznost davčnega potrjevanja računov je bila uvedena s 1. januarjem 2016 in je v času uvajanja tega ukrepa pomenila določen strošek in administrativno breme za podjetja. V tistem času se je na trgu oblikovala raznolika ponudba programske opreme in elektronskih naprav za izdajo davčno potrjenih računov, ki je enostavna za uporabo, izvedba davčne potrditve računa je avtomatizirana, ne zahteva dodatnega dela ali časa osebe, ki izda račun. Na drugi strani pa podatki o izdanih računih davčnemu organu omogočajo učinkovitejši nadzor nad poslovanjem podjetij. Analiza učinkov davčnega potrjevanja računov na prodajnih mestih, ki jo je za leto po uveljavitvi tega ukrepa, t.j. za leto 2016, izvedel FURS, je potrdila, da sistem davčnega potrjevanja računov prispeva k manjšemu obsegu sive ekonomije v Sloveniji in pravičnejši porazdelitvi davčnega bremena med davčnimi zavezanci, s tem pa tudi k večji konkurenčnosti podjetij s poštenimi poslovnimi praksami na trgu. Iz navedenih razlogov pobude za odpravo davčnega potrjevanja računov ali spremembo opredelitve gotovine v ZDavPR na Ministrstvu za finance ne podpiramo.

3. V zvezi s predlogom za odpravo obveznosti pošiljanja papirnatih dokumentov vsem državnim organom, če se ti lahko pošljejo preko lastnega dokumenta v eDavkih ali preko ekvivalentne storitve drugih portalov,  pojasnjujemo, da je davčnim zavezancem omogočeno elektronsko poslovanje s FURS prek informacijskega sistema – spletnega portala eDavki, ki je namenjen samo elektronskemu poslovanju davčnih zavezancev v davčnih zadevah. Ministrstvo za javno upravo v zvezi s predlogom dodatno pojasnjuje, da za namen elektronskega poslovanja poslovnih subjektov z državnimi organi tudi portali SPOT (eVem), Register poslovnih subjektov (AJPES) ipd. nenehno izboljšujejo svoje funkcionalnosti ter dodajajo nove storitve, s katerimi se postopoma prehaja iz papirnatega v elektronsko poslovanje.