Odgovor Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko:
V nadaljevanju je naveden odgovor v zvezi s pobudo za ukrepanje, ki jo je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: SVRK) prejela v vlogi organa upravljanja, ter naslavlja problematiko neenotne prakse pri izvrševanju določbe petega odstavka 29. člena Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014 2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16 – popr., 15/17, 69/17 in 67/18; v nadaljnjem besedilu: Uredba EKP), ki določa sledeče:
»(5) Posredniški organ oziroma izvajalski organ opravi kontrolo popolnosti in pravilnosti zahtevka za izplačilo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka za izplačilo, v primeru dopolnitve pa najpozneje v 90 dneh. Če posredniški organ oziroma izvajalski organ vloge ne zavrne, izda odredbo za izplačilo sredstev iz državnega proračuna.«.
Pobuda navaja izvrševanje citiranega določila na način, v skladu s katerim naj bi bil 90 dnevni rok mestoma pojmovan kot redni rok za pregled zahtevka, prav tako naj bi se upravičenci v času od poteka roka 30 dni od vložitve zahtevka do izteka 90 dnevnega roka, nahajali v nejasnosti glede popolnosti in utemeljenosti vloženega zahtevka za izplačilo, kakor tudi glede pričakovanega datuma nakazila sredstev.
V zvezi z izpostavljeno problematiko ugotavljamo sledeče:
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19 in 61/20 – ZDLGPE; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2021) v 32. členu plačilni rok za plačilo vseh obveznosti za neposredne uporabnike opredeljuje kot 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo,
- upoštevajoč specifičnost obravnave zahtevka za izplačilo, kot listine, v zvezi s prejemom katere se izvrši plačilo sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov, ter sestavnih delov le-tega, gre prepoznati potrebo po pojmovanju začetka teka roka, v katerem naj organ obravnava zahtevek za izplačilo, se glede njega izreče in izda odredbo za plačilo, od trenutka, ko je zahtevek za izplačilo sposoben za vsebinsko obravnavo v skladu s pravili kohezijske politike, t.j. od trenutka njegove popolnosti. Šele s popolnostjo zahtevka za izplačilo je po pojmovanju organa upravljanja zmožno ugotoviti, da organ v luči 32. člena ZIPRS2021 razpolaga z listino, ki je podlaga za vsebinsko obravnavo in odredbe za izplačilo. Zasledujoč cilj, ki ga uzakonja 32. člen ZIPRS2021, t.j. likvidnost upravičencev, je bil v Uredbi EKP skupni rok za obravnavo zahtevka za izplačilo in podajo odredbe za izplačilo v primeru njegove popolnosti, pravilnosti in utemeljenosti, oziroma za zavrnitev zahtevka, določen v trajanju 90 dni, s čimer se v primeru potrebe po dopolnitvi zahtevka za izplačilo organe posredno sili k učinkovitosti pri pripravi in obravnavi zahtevkov za izplačilo ter izvedbi administrativnih preverjanj ter drugih opravil s tem v zvezi.
Upoštevajoč problematiko, ki jo navaja pobudnik predlagamo, da v pogodbe o sofinanciranju, ki jih sklepate z upravičenci, ali navodila posredniškega organa, po potrebi vnesete določila, ki bi podrobneje opredeljevala:
i. rok za obravnavo zahtevkov za izplačilo kot 30 dnevni rok,
ii. postopanje posredniškega organa v primeru nepopolnosti zahtevka za izplačilo,
iii. rok, v katerem naj upravičenec predloži dopolnitev zahtevka za izplačilo,
iv. rok v katerem se je dolžan organ izreči o pravilno dopolnjeni vlogi,
pri tem pa naj se sledi določilu petega odstavka 29. člena Uredbe EKP in zgoraj podanemu pojmovanju organa upravljanja.
Predlagamo, da z vnosom takšnih določil v pogodbe o sofinanciranju ali navodila posredniškega organa določno in predvidljivo opredelite roke za obravnavo zahtevkov za izplačilo, pri tem pa, kot zgoraj opredeljeno, primarno sledite uresničitvi 30 dnevnega roka za vsebinsko obravnavo popolnega zahtevka za izplačilo ter učinkovitosti pri pozivanju upravičencev na odpravo napak oziroma nepopolnosti, v primeru ugotovitve le-teh. V kolikor je to možno, skladno s tretjim odstavkom 32. člena ZIPRS2021 določite tudi krajše plačilne roke.
Izplačila zahtevkov za izplačila iz sredstev evropske kohezijske politike
Pobuda
Spoštovani,
predlagam vam natančnejšo definicijo oz. objavo avtentične razlage 5. odstavka 29. člena Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16 – popr., 15/17, 69/17 in 67/18). Omenjeni člen določa :»Posredniški organ oziroma izvajalski organ opravi kontrolo popolnosti in pravilnosti zahtevka za izplačilo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka za izplačilo, v primeru dopolnitve pa najpozneje v 90 dneh. Če posredniški organ oziroma izvajalski organ vloge ne zavrne, izda odredbo za izplačilo sredstev iz državnega proračuna«. V praksi posredniški organi ta člen razumejo, da imajo 90 dni časa za pregled zahtevka. Upravičenci v obdobju od 30. do 90. dne od oddaje zahtevka torej ne vemo, če je zahtevek ustrezen ali je v fazi pregleda, in torej tudi ne vemo, kdaj bomo prejeli sredstva za izvajanje operacije. Prav tako je že v samem členu navedeno nasprotje. Popolnost zahtevka se preverja v fazi kontrole, torej je prvi stavek popolnoma nelogičen. Menim, da bi bilo potrebno določiti rok, ki ga ima PO za pregled zahtevkov (npr. 15 dni za zahtevke, ki se uveljavljajo v obliki standardnih stroškov na enoto; 30 dni za zahtevke do višine npr. 50 tisoč EUR itd.). Omenjeni člen bi bilo potrebno uskladiti tudi s plačilnimi roki v Zakonu o izvajanju proračuna. Po trenutno ureditvi je popolnoma nejasno, če zahtevek/račun zapade v plačilo v roku 30 dni od oddaje zahtevka (če ni dopolnitev), 30 dneh po potrditvi zahtevka, 30 dneh od izdaje odredbe itd. V praksi je torej teh interpretacij res ogromno in upravičenci čakamo na sredstva tudi po 120 dni od oddaje (tudi popolnih) zahtevkov, kar je izvajalce izredno problematično, ker NVO res ne morejo zalagati sredstva za štiri mesece izvajanja operacij.
Lep pozdrav