Skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu

Odgovor Ministrstva za zdravje:

Skladno s petim odstavkom 14. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17, v nadaljnjem besedilu: ZPacP), je najdaljša čakalna doba v Republiki Sloveniji spoštovana, če je čakalna doba za določeno zdravstveno storitev pri najmanj enem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe v okviru najdaljših dopustnih čakalnih dob. Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti so določene v Pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS, št. 3/18).  

Glede na zadnje razpoložljive podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (marec 2020) je najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti redno spoštovana pri veliki večini zdravstvenih storitev, kar pomeni, da v Republiki Sloveniji v okviru javne zdravstvene mreže obstaja vsaj en izvajalec, ki storitev nudi v okviru dopustne čakalne dobe.

Veljavni Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19, v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) v primeru, če je zavarovani osebi v Republiki Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Republiki Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če ji je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas, ureja le pravico zavarovane osebe do pregleda, preiskave ali zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, oziroma do povračila stroškov teh storitev, pod pogoji iz 44. b člena ZZVZZ.

Ministrstvo za zdravje dodatno pojasnjuje, da je problematika dolgih čakalnih dob kompleksna in jo je zato treba obravnavati celovito s sistemskimi ukrepi z rezultati na dolgi rok. Na povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah vpliva več različnih dejavnikov; starajoča se populacija (in s tem povezana razširjenost kroničnih bolezni), tehnološki razvoj na področju zdravstvene stroke, večja ozaveščenost pacientov, zaznavamo pa tudi ponekod prekomerno napotovanje med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev, nenazadnje pa tudi zahteve bolnikov po zdravstvenih storitvah, ki  niso vedno medicinsko utemeljene. Ko razpoložljivi viri na področju zdravstva (kadrovski, finančni in oprema) ne zadostujejo za pokrivanje nastalih potreb, to vpliva na nastanek nedopustnih čakalnih dob.

Čakalne dobe so torej posledica spleta različnih vzrokov, pri čemer si Ministrstvo za zdravje z različnimi aktivnostmi in ukrepi prizadeva za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev s ciljem, da se pacienti obravnavajo v okviru dopustne čakalne dobe, opredeljene z ZPacP. V zadnjih mesecih smo bili soočeni z epidemijo COVID-19, zato se bodo čakalne dobe, predvsem zaradi delnega izpada opravljanja določenih storitev in priporočenih ukrepov za zmanjšanje tveganja z okužbo z virusom SARS-CoV-2, v prihodnje ponekod celo podaljšale, zato bomo reševanju izzivov na področju postavili še višjo prioriteto.

Omenjeni predlog terja spremembo sistemske zakonodaje, ki je v načrtu Ministrstva za zdravje. Ob spremembah sistemske zakonodaje na področju zdravstva bomo pri sprejemanju odločitev glede ključnih smeri sprememb v sistemu zdravstva in načinov reševanja glavnih izzivov vse deležnike v fazi javne razprave povabili k dialogu in vse predloge, ki prispevajo k vzdržnemu, dostopnemu in kakovostnemu zdravstvu za vse državljane ob hkratnem upoštevanju razpoložljivosti virov in  zmožnosti sistema, v največji možni meri, upoštevali.